Mojca Küplen, doktorica znanosti iz filozofije brez prave priložnosti za zaposlitev v Sloveniji!

Mojca Küplen levo

Mojca Kuplen iz Černelavcev pri Murski Soboti je ena od mnogih potencialov, ki jih v izobraženih mladih ne prepoznajo slovenske institucije. To obžaluje, vendar ne jamra, saj so njeni delodajalci povsod po svetu. Z Mojco sva se o njeni »poti« do doktorata (vzporedno je diplomirala še iz pedagogike in sociologije) ter popotovanjih po svetu pogovarjala po njeni začasni vrnitvi iz Brazilije, kjer si je v zadnjih dveh letih služila kruh.

Mojca, osnovno in srednjo šolo ste končali v Murski Soboti, nato vas je pot zanesla v Maribor. Vpisali ste namreč študij pedagogike in sociologije na takratni Pedagoški fakulteti Maribor. Kdaj torej preblisk in izbira študija filozofije?

V tretjem letniku prvo izbranega študija. Filozofija je bila preprosto del mene, planila je v ospredje in odločitev je padla. Tako sem se ob svojem izbranem študiju pedagogike in sociologije poglabljala še v »svet« filozofije, magistrirala pa iz obeh smeri.

Doktorirali ste iz filozofije, z odliko pa končali študij pedagogike in sociologije. Kakšen je danes vaš pogled (kot doktorice filozofije) na takratno odločitev?

(Smeh). Bila  je pravilna odlocitev, saj filozofija posega v mnoge druge discipline, ki so me prav tako zanimale, kot na primer psihologija.

Po zaključku študija iz filozofije ste s priporočili mentorja dr. Miščeviča izbrali Central European University v Budimpešti. Tja ste se podali v poglabljanje in raziskovanje filozofije in pisali doktorsko nalogo. Kako to zgleda v tujini?

Mnogo predavanj, seminarjev, raziskovanj in potovanj. Tako sem iz Budimpešte odšla v Miami na Florida International University, pa na Charles University v Pragi, kjer sem raziskovala svojo doktorsko tezo ob mentorstvu znanih ekspertov na tem podrocju. Nato sem se  vrnila v Budimpešto, kjer sem doktorirala leta 2013 iz teme Problem Grdega v luči Kantove estetike.

Podaljšek doktorske teme iz Kantove filozofije je tudi vaše izdano delo, ki je izšlo pri založbi Springer v ZDA. Pravite, da le nenehno delo ter raziskovanje novega odpira vrata filozofom v svetu?

Točno tako. Samo z nenehnim raziskovalnim delom in konkuriranjem mednarodno priznanim filozofom lahko postajaš prepoznaven, ter uspevaš na razpisanih konferencah in kongresih, kjer lahko predavajo resnično le najboljši. Samo delo in konkurenca sta pot do uspeha in prepoznavnosti v svetu. Danes mi je tako lažje dobiti službo povsod po svetu.

Torej lastno delo, osebnostna rast, prepoznavnost in potovanja po svetu na raznorazne konference!

Mojca kot gostujoči predavatelj v v Braziliji

Tako je, v sklopu pisanj doktorske naloge v letu 2011 Florida, nato Češka, pa vrnitev v Budimpešto. Po »doktoriranju« pa kar nekaj let nadalnjega raziskovalnega dela na Madžarski akademiji za znanost v Budimpesti, pa na univerzi v Parmi, Italiji, poucevanje v Istanbulu na Boğaziçi University ter raziskovanja in poučevanja doktorantov v Braziliji in predavanja na konferencah povsod po svetu.

Sicer pa ste prava svetovljanka tudi sicer. Obiskali ste praktično cel svet, spoznali mnoge kulture ter navade ljudi. Kaj se vam je še posebej vtisnilo v spomin in kje vidite življenje ljudi v pravem pomenu besede?

Mojca z otroki v Bangladešu

Svetovljanske izkušnje in potovanja skozi severno in južno Ameriko pa Indijo in preostali del Azije, Afriko, Evropo, sem začela pridobivati od časa študija naprej. Potujem vedno sama, občudujem različnost naravne lepote, ki mi daje moznost refleksije o svetu in o sebi. Pretežno živim z domačini, kjer pogosto spoznavam srečo v siromaštvu in žalost v obilici denarja. Mesto, ki bi si ga  izbrala za življenje pa je vsekakor Rio de Janeiro s svojim izobraževalnim, kulturnim in naravnim bogastvom.

Mojca z očetom in mamo ter prijatelji iz Brazilije

Mojca, kje v primerjavi s tem vašim »idealom« je Slovenija?

(Nasmešek)! Na pravi poti, vendar še preveč oddaljena. Podobno lepa in čudovita, vendar s precej  zaprtimi in zaskrbljenimi ljudmi. Pogresam več smeha, empatije, iskrenih pogledov in medsebojnih druženj. Slovenija poučuje s preveč strogimi šolami in univerzami, kjer se preveč predava, premalo diskutira, raziskuje in razmišlja…kjer se še ne vodi skrb za talente.

Za filozofe je še posebej težko. Celo v Sloveniji je že pogovorno mnogokrat uporabljena beseda »Samo filozofira«.

Drži, filozofska izobrazba pomeni recimo v mnogih državah odprta vrata pri kadrovanju. Podjetja poznajo njihove kompetence, še posebej izraženih znanj reševanja problemov. Filozofi preprosto razmišljamo po svoje, to vedenje smo skozi poglobljeni študij pridobili.

Mojca in vaša pot v prihodnje. Kje se vidite? Morda v Sloveniji?

Sedaj sem v Sloveniji, v svojem Prekmurju, na krajšem oddihu, ki pa je vseeno delovno naravnan, saj trenutno končujem s pisanjem svoje druge knjige o Kantu in epistemološki dimenziji umetnosti. Čez nekaj mesecev se odpravljam nazaj v Braziljo, a sem se pripravljena v primeru boljših akademskih pogojih, vrniti nazaj v Slovenijo.

Mojca “beleži” spomine

Mojca, iskrena hvala za prijeten pogovor. Verjamem, da se bova v prihodnje večkrat srečevala v rodnem Prekmurju, saj  bodo vaša svetovna znanja pretehtala. Vem, da vaš čas prihaja tudi v Sloveniji, in da se bodo vaši slušatelji lahko “nalezli” vaših znanj in energije, ki jo oddajate.

B.P.