Branje in deljenje “strokovnih” raziskav o Covid-19, kot so od Marka Potrča, brez, da bi spoštovali stroko, so nevarna!

Televizijski voditelj Marko Potrč je 17. avgusta na svojem facebook profilu zatrdil, da virus Covid-19 povprečno zdravih ljudi ne ogroža »nič bolj kot podobni virusi, ki jih poznamo že od nekdaj«, so zapisali na spletnem portalu ostro.si

Potrč pri je navajal gripo, objavo pa je delilo več kot 13 tisoč uporabnikov. Potrč je v svoji “raziskavi trdil, da kar 80 odstotkov okuženih novi koronavirus preboli kot rahel prehlad, enodnevni glavobol ali pa celo ne vedo, da ga imajo, preostalih 20 odstotkov okuženih ta virus ne pomeni nič drugega kakor podoben potek bolezni kot pri gripi. V objavi se je skliceval na podatke nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), mnenja tujih in mednarodno priznanih strokovnjakov ter predvsem na strokovnjake iz Slovenije, ki so privolili v pogovor z njim (slednje ni navedel, saj, da »na žalost živimo v času velikih pritiskov, ko se morajo strokovnjaki bati svoje mnenje povedati na glas«.

Potrčeve “raziskave” so nevarne

Avtorica prispevka Katarina Bulatović se je za portal ostro.si podala na pot analiziranja in preverjanja Potrčevih podatkov (preverljivih). To so ugotovitve njene ekipe (objavljamo jih v celoti)

• »Če ste povprečno zdravi, vas ta virus ne ogroža nič bolj kot podobni virusi, ki jih poznamo že od nekdaj.«

Bojana Beović, infektologija in vodja svetovalne skupine za obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje, je za Razkrinkavanje.si dejala, da je »povprečno zdrav nekaj, za kar še ni slišala«. Tudi Nina Grasselli Kmet, specialistka infektologije in intenzivne medicine na UKC Ljubljana, je opozorila, da termin »biti povprečno zdrav« v medicinski stroki ne obstaja.

Potrčeve trditve v delu, ki se nanaša na »povprečno zdrave«, ni mogoče neodvisno preveriti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa na svojem spletnem mestu navaja, da se z novim koronavirusom lahko okuži vsak, ne glede na starost. Pojasnili so še, da so resni okužbi bolj izpostavljeni »starejši in ljudje, ki že imajo zdravstvene težave, kot so astma, diabetes in bolezni srca«.

Toda potek bolezni je po navedbah specialistke infektologije in intenzivne medicine Nine Grasselli Kmet lahko neugoden tudi za mlajše brez kroničnih obolenj. Grassellijeva je za Razkrinkavanje.si opisala še lastno izkušnjo: »Zbolela sem za covidom-19, kljub temu da sem ‘mlada in zdrava’, dolgemu bolniškemu staležu je sledilo okrevanje in še danes, skoraj pol leta po okužbi, nimam enake kondicije kot pred boleznijo.«

Študija o vlogi šol pri širjenju covida-19, ki jo je 9. avgusta objavil evropski center za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC), kaže, da otroci in mladostniki predstavljajo le približno pet odstotkov obolelih ter da je potek bolezni pri njih najpogosteje blag.

Toda Grassellijeva je opozorila, da je treba upoštevati tudi raziskave, v katerih avtorji ugotavljajo, da je multisistemski sindrom (redka avtoimunska bolezen), ki se je razvil pri nekaterih otrocih in mladostnikih, najverjetneje posledica okužbe z virusom sars-cov-2. Infektologinja se je pri tem sklicevala na raziskavo, objavljeno julija v medicinski znanstveni reviji Lancet.

Potrč je še zatrdil, da nas covid-19 ne ogroža nič bolj kot podobna virusna obolenja, na primer gripa. Navedel je, da v Sloveniji vsako leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev, torej 200 tisoč ljudi. Prepričan je, da je bila to »zmeraj naša realnost, mi pa delamo dramo iz treh, desetih ali tridesetih okuženih«.

Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, je za Razkrinkavanje.si potrdil, da v Sloveniji za gripo res na leto zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev, torej med 100 in 200 tisoč ljudi, pri čemer se je skliceval na podatke NIJZ o incidenčni stopnji akutnih okužb dihal v zadnji sezoni gripe in drugih okužb dihal.

Število primerov gripe, ki so jih zabeležili v slovenskem zdravstvenem sistemu, je sicer manjše od dejanskega števila obolelih, saj po navedbah NIJZ večina ne išče oziroma ne potrebuje zdravniške pomoči: leta 2018 je bilo po zadnjem letnem poročilu NIJZ o nalezljivih bolezni v Sloveniji 1565 prijavljenih primerov gripe. Po podatkih NIJZ so do 8. septembra potrdili 3312 okužb s covidom-19.

Ihan je opozoril, da podatki o obolevnosti za covidom-19 in gripo niso primerljivi: »Ne vemo, koliko je okuženih z novim koronavirusom, ampak poznamo le število pozitivnih testov.« Dodal je, da zdravniki testirajo zgolj naključni vzorec tistih, ki zaradi prehladnih ali gripi podobnih obolenj obiščejo zdravnika, kar pa je le del vseh, ki zbolijo za gripo. Podatki o številu okuženih z novim koronavirusom pa kažejo tiste, ki so bili pozitivni na testu, ne pa vseh obolelih.

Po njegovem mnenju je mogoče primerjati le število umrlih zaradi teh bolezni, saj je vzrok smrti vedno klinična diagnoza. Stopnja smrtnosti zaradi covida-19 je od 0,5 do enega odstotka, kar je vsaj petkrat več od stopnje smrtnosti zaradi gripe, ki je 0,1-odstotna, je ponazoril Ihan. Pri tem se je skliceval na ugotovitve študije o umrlih zaradi covida-19 in sezonske gripe, objavljene avgusta v znanstveni medicinski reviji JAMA Internal Medicine.

Prav tako za covid-19 ni cepiva, za gripo pa ga imamo, so poudarili na evropskem centru ECDC. Ker gre za nov virus, proti covidu-19 ni nihče imun, kar pomeni, da je vsa populacija neke države potencialno dovzetna za okužbo s sars-cov-2, za gripo pa to ne velja.

Infektologinja Nina Grasselli Kmet z UKC Ljubljana je v tej zvezi še dodala, da se bolezni ne razlikujeta le po stopnji smrtnosti, ampak tudi po poteku in dolgotrajnosti posledic. Pri obeh vrstah okužbe dihal so nekateri simptomi isti, denimo vročina in kašelj, toda med njima je več bistvenih razlik.

Bolniki s covidom-19 so v primerjavi s tistimi, ki imajo gripo, bolj in dalj časa kužni: »Skrb vzbujajoče je tudi to, da se pri covidu-19 večkrat pojavijo zapleti, ki ogrožajo življenje, denimo krvni strdki in srčni infarkt.«

Četudi bolezen poteka v blagi obliki in bolnik ne potrebuje zdravljenja v bolnišnici, lahko po besedah infektologinje pri bolnikih pusti dolgotrajne posledice. Pri tem se je sklicevala na raziskave o bolnikih, ki so preboleli covid-19. V študiji, objavljeni julija v strokovni reviji JAMA, so ugotovili, da je imelo več kot tri četrtine od stotih bolnikov, vključenih v raziskavo, posledice na srčno-žilnem sistemu, ki so bile vidne na posnetkih z magnetno resonanco.

Navedla je še poročilo, objavljeno avgusta v strokovni reviji British Medical Journal, ki obravnava težave delavcev pri vračanju v delovno okolje zaradi težkega dihanja in utrujenosti po tem, ko so preboleli covid-19.

Prav tako je poudarila, da so bili bolniki s covidom-19 na ljubljanski infekcijski kliniki bistveno dlje v bolniškem staležu od tistih, ki so bili hospitalizirani zaradi okužbe dihal z virusi, ki so pogosti povzročitelji sezonskih obolenj.

• »Dobrih 80 odstotkov okuženih ta virus preboli kot rahel prehlad, enodnevni glavobol ali pa celo sploh ne vedo, da ga imajo.«

Marko Potrč v objavi ni navedel, na kateri vir se je pri tej trditvi skliceval. Prav tako tega ni pojasnil, ko smo ga prosili za odziv. Pri preverjanju trditve smo tako vzeli podatke WHO o simptomih in dejavnikih tveganja, povezanih s covidom-19. Organizacija jih je objavila konec maja, v smernicah za zdravstvene delavce pri delu z bolniki s covidom-19.

Najprej so pridobili podatke iz Kitajske, ki so kazali, da so se bolniki glede na resnost okužbe porazdelili v razmerju 40/40/15/5, nato pa še podatke iz drugih držav, denimo iz Italije in ZDA, ki so to razmerje potrdili, so na WHO pojasnili za Razkrinkavanje.si.

Svetovna zdravstvena organizacija je v priporočilih pojasnila, da podatki o simptomih in dejavnikih tveganja, povezanih s covidom-19, kažejo, da se je pri 40 odstotkih bolnikov razvila le blaga bolezen, kar pomeni, da nimajo simptomov. Enak delež bolnikov je imel zmerno obliko okužbe, s simptomi, med katerimi sta vročina in kašelj, niso pa potrebovali respiratorja.

Približno 15 odstotkov bolnikov je imelo hudo obliko bolezni, tako da so potrebovali respirator. Pet odstotkov je bilo bolnikov, pri katerih se je razvila kritična oblika bolezni z zapleti, kot so odpoved dihal, sindrom akutne dihalne stiske, sepsa, septični šok in drugi.

To je v nasprotju z navedbami Potrča, ki je na facebooku zatrdil, da za 20 odstotkov tistih, ki so preboleli covid-19, virus ne pomeni nič drugega kot potek bolezni, ki je podoben kot pri gripi.

• »Število testov večamo, da povečamo število okuženih na papirju.«

V zdravstvenih ustanovah so od 27. januarja do 14. septembra izvedli 185.220 testov na sars-cov-2, kažejo podatki NIJZ. Število vseh opravljenih testov se od začetka epidemije resda povečuje, toda dnevno število testov se od razglasitve epidemije 12. marca ne povečuje, temveč niha.

Tako so denimo 12. in 13. marca izvedli več kot tisoč testov na dan, 15. marca je to število upadlo na 590, potem pa se je 17. marca spet povečalo na več kot tisoč. Tudi avgusta je število testov nihalo: 2. avgusta so jih opravili 271, nato pa je število testov 10. avgusta v tem mesecu prvič preseglo tisoč.

Število okuženih z novim koronavirusom se je od 12. marca, ko je vlada v Sloveniji razglasila epidemijo, do 14. septembra sicer povečalo s 131 na 3831. Toda dnevno število pozitivnih na covid-19 se od marca do septembra ne povečuje, temveč niha od nič do 108 primerov na dan. Dnevno število okuženih je začelo upadati konec aprila, 2. maja pa prvič niso ugotovili nobene okužbe. Med 1. junijem in 17. avgustom, ko je Potrč objavil zapisal na facebooku, je število dnevnih okužb štirikrat doseglo ali preseglo število 30. Prvega septembra pa je prvič od 24. marca preseglo 50 okuženih na dan.