Zapisi o prvi Gederovski šoli segajo v leto 1987, ko je država zgradila poslopje in ustanovila dvooddelčno ogrsko državno šolo. Vsa organizacija in izbira osebja je takrat bila v pristojnosti ogrske vlade v Budimpešti in tudi pouk je potekal v madžarskem jeziku. Danes šola živi za otroke in starše okoliških vasi Gederovci, Sodišinci, Murski Petrovci in Krajna in v štirih letih programa pušča bogate sledi uspehov mladih na vseh področjih znanja, navaja vir v publikaciji “Drobni koraki, velike sledi”.
Šola za “Gederovčare” najprej v Sodišincih
Prvo “šolstvo” v Gederovcih pa sega v leto 1884, ko so otroci obiskovali šolo v Sodišincih in sicer v zasebni hiši. Viri pričajo tudi o tem, da so starši zaradi madžarskega jezika v Gederovski šoli svoje otroke raje zaupali šolama v G. Radgoni in Tišini. Tudi t.i. šolski “stolec”, ki so ga v tistem času sestavljali krajani šolskega okoliša, pozivu madžarske oblasti, da otroci obiskujejo Gederovsko šolo ni klonil pritsikom in je staršem omogočil izbrati eno izmed delujočih šol ter tako poučevanja v slovenskem jeziku.
Šola v času prve in druge svetovne vojne polna različnih vtisov
Šola je v času prve svetovne vojne postala bolnica, stanovanje jugoslovanski policiji…s tem pa se je izgubila tudi dragocena šolska dokumentacija, arhivi šolskih listin ter inventar. V letu 1920 pa je Jugoslovanska vlada imenovala učiteljico Angelo Kallat ter šolskega nadučitelja Avguština Požegarja, je zapisano v viru publikacije “Drobni koraki, velike sledi”. Sledil je popis novincev, ki je v letu 1920 štel kar 113 otrok, pouk pa je potekal v tistih najtežjih časih (delno porušena stavba, brez kurjave, polomljena stekla…). Šola je v tistem času predvsem poučevala za življenje, fantje so se v glavnem učili rokodelskih spretnosti, dekleta pa ročnih del. Šolskih potrebščin ni bilo, obleke in obutve pa so bile zelo skromne. Šola je imela sadovnjak in vrt, kjer so se učenci učili čiščenja dreves, škropljenja sadik, obrezovanja in cepljenja divjakov ipd. Novi prelomni letnici sta leti 1927, ko šola postane trirazredna ter 1934, ko postane štirirazredna. Šolska leta so se v tem času vedno začela z otvoritveno sveto mašo, ob državnih praznikih ter rojstnih dnevih pomembnejših mož pa so proslav bili še posebej veseli revnejši učenci, ki so bili obdarjeni s šolskimi potrebščinami in oblačili. Na svoj račun pa so prišli tudi starši, ki so lahko obiskovali tedenske tečaje za odrasle. V obdobju 1941-1945 je tudi na Gederovsko šolo nemška vojska izstrelila nekaj nabojev, saj je predvidevala, da se v njej skrivajo jugoslovanski graničarji. Kmalu za tem, okrog 16.4.1941 pa so kraje spet zasedli madžarski vojaki, Gederovska šola pa je postala steber za ponovno madžarizacijo pokrajine. Slovenski otroci so spet peli madžarske pesmi, se učili madžarske abecede…Kljub temu pa viri pričajo o razumevanju madžarskih učiteljev do učencev, pa tudi nekaj ur pouka se je izvajalo s slovenskimi učitelji tudi v slovenskem jeziku. Prihod Rdeče armade pa je 15.5.1945 prinesel veselje in težko pričakovano svobodo. Prosvetni odsek okrajnega odbora OF, je takrat sestavil in organiziral šolstvo v Prekmurju.
1950-1951, prvi štirje razredi v Gederovcih, višji na Tišini
Tega obdobja se spomni še marsikateri živeči krajan. Čas, ko je poučevala Karolina Kolmanič, ko je delovalo kulturno umetniško društvo, ko se je sprejemala Titova štafeta mladosti, predajala kurirčkova torba…ko je delovala pionirska organizacija “Odred Ludvika Rogana”.
Od leta 1962 Gederovska šola priključena OŠ Tišina
Priključitev šole k Tišinski pa je “pripisala” Gederovski šoli tudi večje financiranje na učenca, kot centralni šoli na Tišini. Šola je dobila svojega vodjo (Štefan Milek,Alojz Flegar, Milka Ratkai, Elizabeta Pučko), ki so v svojih mandatih zaslužni, da se je v stavbo vlagalo, da se je uredila okolica, šolsko igrišče, obnovila fasada in se sploh izboljšali pogoji dela na šoli, tudi z delovanjem knjižnice. To so še vedno bila obdobja pionirske organizacije vse do leta 1990, ko se je le ta ukinila.
Obdobje po osamosvojitvi RS
V letu 1991 so šolo spet napolnili pripadniki vojske, tokrat pripadniki Slovenske teritorialne obrambe (TO), nato šola deluje podobno kot ostale v RS (trije semestri, jesenske počitnice, fakultativni pouk tujega jezika, knjižnična dejavnost, različni krožki…). Šola dobi ustanovitelja, to je občina Tišina, ki skozi proračun zagotavlja prihodke za delovanje šole (materialne stroške) glede na normative in standarde, država RS (državni proračun) pa plače za zaposlene.
Kljub nekaterim poiskusom ter pogovorom o ukinitvi delovanja Gederovske šole zaradi ekonomske upravičenosti delovanja (manj vpisanih otrok) pa lahko zaključimo, da se ta zaradi same bogate zgodovine šole in tradicije “vezanih krajev na njo” ne sme zgoditi.
“Gederovski šoli” in celotnemu ustvarjalnemu kolektivu na šoli želimo še mnogo lepih spominov ob vzgojno – izobraževalnem delu mladih nadobudnežev!
Uredništvo
