7.976 metrov dolg slovensko-avstrijski železniški predor Karavanke je končno v uporabi za pomembno čezmejno povezavo na železniški progi München – Salzburg – Ljubljana – Solun. Karavanke tako končno postajajo pomembno povezališče mednarodnih železniških tokov.
Na slovesnosti, ki je potekala na obeh straneh 7976 metrov dolgega slovensko-avstrijskega predora, je skozi predor, ki po prenovi omogoča zvišanje hitrosti s 50 na 120 km/h, zapeljal prvi vlak, svečanemu namenu pa ga je predal minister Vrtovec.
»Železnica je prihodnost tako za potniški kot tovorni promet in Karavanški predor predstavlja pomembno stičišče tako za Slovence z obeh strani meje kot tudi prehod za mednarodne tokove. Z današnjim dnem odpravljamo ozko grlo na področju železniškega prometa med Slovenijo in Avstrijo.« je poudaril minister Vrtovec. Ob tem se je dotaknil še pomena železniškega prometa skozi Karavanke za gospodarstvo ter potnike obeh držav. Po njegovem smo »s sprostitvijo železniškega prometa skozi Karavanški predor naredili velik korak naprej k zagotavljanju večje pretočnosti med državama ter izboljšanju pogojev za gospodarstvo ter potnike«, tako Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo.
Sicer pa za razvoj slovenske železniške infrastrukture vlada namenja kar 280 milijonov nepovratnih sredstev iz Vladnega načrta za okrevanje in odpornost ter 509 milijonov evrov, ki jih v proračunu za železnice namenja že letošnje leto.
Svečane predaje predora so se udeležili še avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo Leonore Gewessler, avstrijska veleposlanica v Sloveniji Elisabeth Ellison-Kramer, veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina, glavni izvršni direktor ÖBB Matthä Andreas in deželni glavar Koroške dr. Peter Kaiser.
Uredništvo
