Predsednik RS Borut Pahor kljub vedno slabšim epidemiološkim razmeram vztraja, da bodo parlamentarne volitve 24. aprila 2022. Javnomnenjske ankete se razlikujejo, akterji v ozadju z enakimi cilji ostajajo.
Na zadnjih volitvah je kljub zmagi SDS vodenje vlade prevzel takratni “novi obraz” Marjan Šarec. Ob izbruhu epidemije je izgubil zaupanje svojih podpornikov in koalicija je razpadla. Spomnimo, da je Šarčeva koalicija temeljila na podlagi izključevanja Janeza Janše. Sedaj marsikateri takratni podpornik Šarčeve koalicije priznava, da se je menjava oblasti ob izbruhu epidemije pokazala kot pomembno in dobro. Delo aktualne vlade potrjuje, kako pomembno je imeti v takšni situaciji sposobne voditelje.
Ob nastopu vlade Janeza Janše je v trenutku bilo organiziranih obilo protestov, ki jih opozicija že dve leti javno podpira, obenem pospešeno interpelira ministra za ministrom. “Nevladne organizacije”, kot so Inštitut 8. marec in podobni, odkrito pozivajo k protestom, uporu in kaznovanju tistih, ki bi sodelovali z SDS in Nsi.
Režiserji levega pola histerično išče mesijo, trenutno kaže, da bo to Robert Golob. Nekatere stranke imajo trdno volilno bazo, na podlagi javnomnenjskih anket pa pridemo do rezultata, da gre za približno tretjino vseh volivcev. Ti se volitev zagotovo udeležijo in tudi tradicionalno volijo SDS, SD, Levico in Nsi. Dve tretjini glasov je potujočih, na vsakih volitvah na novo.
Novi obraz je v preteklosti zagotovo lahko računal na eno petino glasov. Zgodba Mira Cerarja je posebnost, saj je dobil je cca 35%, pri čemer ne smemo pozabiti, da je takrat bil Janez Janša neupravičeno zaprt, v SD-ju pa so od padca Pahorjeve vlade naprej potekali močni notranji boji. Podobno kot Cerar, je bil uspešen tudi Jankovič, ki je bil ljubljenec takrat še živečih starih obrazov (Kučan, Bučar, Stanovnik, …).
Nov obraz običajno pobere glasove obstoječim strankam. V preteklosti sta na tak način s političnega prizorišča izginila LDS in Zares, trenutno pa so na podlagi anket na poti v zgodovino LMŠ, SAB in DESUS.
Strategija “novih obrazov” v Sloveniji se močno razlikuje od primerov Macrona, Grila in podobnih v tujini. V tujini je cilj novih obrazov ta, da v politični prostor prinesejo nekaj novega, pri nas pa je cilj novih obrazov ohranjanje “statusa quo”. Zelo prozorno se kaže, da so novi obrazi pri nas še edino orožje za onemogočanje Janeza Janše.
Skupna točka vseh novih obrazov je Milan Kučan. Tudi tokrat se je v medijih pojavil nekaj mesecev pred volitvami. Zaenkrat se glede Goloba javno ni opredelil, saj trenutno v SD še nima favorita, na katerega bi stavil. Kot že velikokrat, se je v medijih pojavil s pozivom k demokraciji, Janeza Janšo pa povezal s fašizmom. Nagovoril je “svoje vernike”, ki so “priromali” na kraj zločina v Dražgoše in pozval k uporu ter boju za demokracijo. Na “pravljici” iz Dražgoš skuša opravičiti svoja dejanja v preteklosti. Mu glede na to, da je svojo politično kariero zgradil kot voditelj v času nedemokratičnega komunizma, še lahko kdo verjame?
M. Z.
