Slovensko zdravstvo že od same osamosvojitve naprej pretresajo afere v zvezi z nabavo medicinske opreme in materiala, a kljub številnim aferam do sedaj ni bilo interesa ali politične volje, da se to področje uredi. Karmen Furman iz SDS je opisala potrebo po spremembah zakonodaje.
Preiskovalna komisija je ugotovila šokanten primer, da so v neki bolnišnici preplačali kolčne opornice za 75 odstotkov, v primerjavi z najnižjo ceno, ki jo je plačala ena izmed slovenskih bolnišnic.
Gre za regulacijo cen medicinskih pripomočkov in medicinske opreme s sistemom referenčnih cen. Z uvedbo sistema evropsko primerljivih cen bi se preprečila dolgoletna praksa slovenskih bolnišnic, ko se je enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih primerljivih evropskih državah. Cene enakega materiala so se bistveno razlikovale tudi med slovenskimi bolnišnicami.
V preiskovalni komisiji sodelujejo prav vse politične stranke, ki so zastopane v parlamentu. Da so spremembe zakona v tej smeri nujne, so soglasni v koaliciji in opoziciji, saj je bilo vmesno poročilo s sklepom, ki vsebuje prav predložene spremembe zakonodaje, Državnem zboru na julijski plenarni seji brez glasu proti tudi potrjeno.
Pobudo za spremembe te zakonodaje podpira tudi stroka. Potrebo po spremembah, ki se trenutno dogajajo, sta dr. Blaž Mrevlje in prof. dr. Marko Noč zaznala že leta 2012. “Takrat je, danes že vemo, da s figo v žepu, takratni direktor UKC Ljubljana dr. Simon Vrhunec pozval zdravnike, da če kdo ve za kakšne nižje cene ali kakršnokoli možnost nabav, naj pri tem pomaga. Eno tretjino obstoja samostojne Slovenije se že trudimo in borimo, pa se še nič ni zgodilo.” je na včerajšnji novinarski konferenci dejal dr. Mrevlje.
Pandorina skrinjica se je odprla, ko sta z dr. Nočem pridobila cene za žilne opornice iz Poljske in Nemčije. Cene v tujini so bile tri do štirikrat nižje kot v UKC Ljubljana. “Ovrgli smo, kar se je do takrat govorilo in sicer da se na evropskem tržišču medicinske opreme ne da kupovati in da so cene tako visoke zaradi majhnosti slovenskega tržišča.” dodaja dr. Mrevlje.
Spomnil je tudi na posebno oddajo na RTV, Ekstravizor, na kateri je direktor UKC Ljubljana Vrhunec priznal, da so samo s to potezo, na eni zdravstveni ustanovi, na enem medicinskem materialu, privarčevali več kot 2,5 milijona evrov. Takrat sta z dr. Nočem tudi zaznala, da je potrebno uvesti referenčne cene tudi za vse ostale artikle, ki jih nabavljajo zdravstvene ustanove. Tako bi se po njegovi oceni lahko privarčevalo okrog 400 milijonov letno.
Sledili sta dve preiskovalni komisiji (vodili sta jih Jelka Godec in Karen Furman), ki sta ugotovili škandalozne nabave žilnih in kolčnih opornic ter ostalega medicinskega materiala. Danes imamo pred seboj predlog zakona, ki vsebuje referenčne cene, s čimer bi lahko zajezili korupcijo in organiziran kriminal v zdravstvu. Glede na razprave v sklopu preiskovalnih komisij pri obravnavi in potrjevanju tega zakona ne bi smelo biti težav.
Andrej Černigoj iz Nsi je izrazil podporo predlogu, ker vzpostavlja večjo preglednost in določa referenčno ceno za opremo in pripomočke v zdravstvu. Prav tako se s spremembami zakona vzpostavlja evropsko primerljiv sistem, ki omogoča pregledno nabavo in nadzor ter smotrno porabo sredstev iz zdravstvene blagajne.
Zmago Jelinčič iz SNS je na novinarski konferenci poudaril, da je pobude za ureditev razmer na tem poodročju dal že leta 1997. Sikovito je opisal zlorabo sredstev, namenjenih za nabavo medicinskega materiala.
M. Z.
