Vlada RS je leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto. Arhitekt Jože Plečnik je pustil svoj pečat tudi v našem okolju. S svojim obširnim opusom je pomembno zaznamoval arhitekturno krajino celotne Slovenije in deloma tudi Evrope. Zaradi svojega edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov je postal tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu.
V kratkem obdobju med obema svetovnima vojnama je preoblikoval Ljubljano iz obrobnega mesta v simbolno narodno prestolnico, s svojim delom pa je obogatil tudi Bogojino in Grad.
foto: rk-zupnijabogojina.si
Prekmursko kulturno krajino je oplemenitil z izgradnjo cerkve v Bogojini. Plečnik je popolnoma ohranil staro župnijsko cerkev, ki je v svojem zahodnem delu značilen spomenik prekmurske gotike 14. stoletja, tako da služi sedaj za podkorno lopo in kor. Nova cerkev ima enoladijski prostor pravokotne oblike s pravokotnim prezbiterijem. Prekrivajo jo ravni stropi, okrašeni s prekmursko keramiko. Na zahodni strani je ozek hodnik, ki vodi od vhodne lope pod zvonikom k zakristiji.
foto: park-goricko.org
Tudi v cerkvi Marijinega Vnebovzetja pri Gradu na Goričkem je Plečnik prispeval svoj delež pri dograditvi zamenjavi oboka, ki so ga leta 1955 zgradili na novo. Plečnik je s svojevrstno mojstrovino nadomestil prejšnji obok in ga dvignil do ostrešja. Tlak cerkvene ladje je zvišal. Tudi kor so takrat zgradili na novo. Luči v cerkvenih stenah, ki so narejene iz domače keramike, čudovito osvetljujejo cerkveni prostor. Stranski oltar je po Plečnikovi zamisli izdelal arhitekt Tone Bitenc, sliko Svete družine pa je naslikal akademski slikar Stane Kregar.
Bolj kot na iskanju povsem novega arhitekturnega izraza na osnovi industrijskih tehnologij je Plečnikov arhitekturni pristop zasnovan na preoblikovanju arhitekturnih elementov, tipov in konceptov iz svetovne arhitekturne zgodovine ter tudi ljudske arhitekture, domačem obrtništvu in uporabi lokalnih materialov in njihovem kombiniranju z novimi.
Plečnikova dela so bila sprva obrobna in manj znana. Aktualna in svetovno prepoznana so postala v času krize modernizma sedemdesetih let 20. stoletja, ko se je pogled stroke znotraj postmoderne družbe usmeril v upoštevanje arhitekturne zgodovine in njenih spoznanj. Mednarodno so se uveljavila s predstavitvijo na razstavi v pariškem centru Pompidou leta 1986, ki so ji sledile številne razstave, knjige in objave člankov v strokovnih revijah.
Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCO Seznam svetovne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, ki je pomembna za vse človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.
Razglasitev Plečnikovega leta bo še dodatno spodbudila k oblikovanju novih programov in dejavnosti v zvezi s Plečnikovo dediščino in pozitivno prispeva k širjenju zavesti o izjemnih humanističnih in duhovnih vrednotah arhitektove dediščine.
