Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Pri tem na smemo pozabiti, da so Židje bili žrtve tako fašizma in nacizma, kot tudi komunizma.
Dalie Klein (dekliško Schöntag) je bila rojena 12.10.1950 v Izraelu, v mestu Rehovot. Govori slovensko in dobesedno “živi slovenstvo”. Doma ohranjajo slovenske običaje, negujejo tradicionalno prekmursko kulinariko, preko medijev spremljajo dogajanje v Sloveniji. Njenim staršem se je zgodila huda krivica, zato si želi, da bi dobila slovensko državljanstvo.
Njeni starši so bili Slovenci judovske vere. Ponosna je bila na svojega starega očeta Samuela Pollaka, ki se je boril na Soški fronti in se iz nje vrnil živ domov.
Njen oče Leopold Schöntag se je rodil leta 1912 v Murski Soboti, tam se je 1919 rodila tudi njena mama Terezija Pollak. Očetova družina se je ukvarjala s trgovino na drobno, mamina pa s kmetijstvom in špecerijo. Vsi so imeli dobre odnose z ostalimi domačini, to danes potrjujejo tudi ljudje, ki so jih poznali.
Nikomur nič krivi so vsi bili deportirani v taborišča. Oče je bil med prvimi odpeljan v delovno taborišče ob začetku druge svetovne vojne, mama in vsa ostala družina pa so bili odpeljani 22. maja 1944 v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je umrla večina njenih sorodnikov, tudi stari oče, vojak v prvi svetovni vojni.
Oba starša sta na srečo preživela holokavst in se vrnila v domači kraj, kjer pa sta našla izpraznjene domove. Mamino hišo je že naseljevala neka druga družina. Decembra leta 1946 sta se Dalijina starša poročila, dobila sina Ervina in leta 1949 odšla živet v Izrael. Pogoj, da so ju povojne komunistične oblasti spustile iz Jugoslavije. je bila njuna odpoved jugoslovanskemu državljanstvu in vsemu imetju zase in za svoje potomce.
Leta 1950 se je rodila Dalie, tri leta za njo pa še brat Eran. Dalia se je leta 1969 poročila z Ješaujem Kleinom, imata hčerko in dva sinova, štiri vnukinje in vnuka. Njen oče je umrl leta 1988, mama pa 2011. Po smrti staršev še bolj čuti, da mora negovati slovensko kulturo na Bližnjem vzhodu. Čeprav živi v Izraelu in so mož, snaha in zet potomci judov iz drugih dežel, je prej otroke, sedaj tudi vnuke, vzgajala v slovenski kulturi.
Največja Daliina želja je slovensko državljanstvo. Ker ni rojena v Sloveniji, niti v Sloveniji ni živela, formalno ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva. Boli jo, da so se starši za zaščito svojega življenja bili prisiljeni odpovedati imetju in državljanstvu.
Ker je Prekmurje pred prvo svetovno vojno in v času druge svetovne vojne bilo del Madžarske, bi ji Madžari na podlagi tega takoj dali državljanstvo. A kot Slovenka želi imeti slovensko državljanstvo.
Opisana zgodba potrjuje, da boja proti holokavstu ne gre povezovati le s fašizmom in nacizmom. Židje so po drugi svetovni vojni bili tudi žrtve komunizma. Posledicam tega smo priče še danes.
M. Z.
vir: Bojan Zadravec
