Evropska unija je, vsaj tako kaže, na določeni preizkušnji. Za komentar o dogajanju po treh “družbenih nesrečah” smo poprosili evropskega poslanca dr. Milana Zvera.
Evropska unija in z njo tudi Slovenija sta na nekem razpotju. Smo v svojevrstnem ranljivem položaju. Leta 2004, ko smo se vključili v zavezništvo, je bila EU izjemno močna. Bila je najmočnejša gospodarska sila, imela je gospodarsko rast brez nekih večjih težav, kasneje pa se je njen geostrateški položaj bistveno spremenil. Najprej je udarila finančna kriza, ki je prizadela predvsem evropsko gospodarstvo, nato je EU prizadela migrantska kriza. Na nobeno od teh dveh nepričakovanih situacij EU sprva ni bila ustrezno pripravljena. Pred dvema letoma, ko nas je prizadela pandemija, pa je EU pokazala bistveno večjo sposobnost učinkovitega odziva tako pri produkciji kot pri distribuciji cepiv in razvijanju zdravil. Skozi različne krize se je Evropa vedno bolj odzivala učinkovito.
Na mednarodnem področju se je položaj EU bistveno poslabšal. Izgubili pomembnega partnerja, to je Rusija, ki sedaj ustvarja razna krizna območja in ki skuša svojo soseščino narediti praktično nesposobno lastnega preživetja. EU ni preostalo drugega, kot da se je odpovedala partnerstvu z Rusijo. Rusija sedaj še kibernetske napade, okrepila je vojaško obveščevalno dejavnost, in skuša s silo vplivati na EU.
Zaradi odpovedi trgovinskega sporazuma z ZDA smo izgubili čvrstega evro-atlantskega zaveznika. Kljub dejstvu, da bi imeli evropski in ameriški gospodarski dejavniki in gospodinjstva precej koristi od tega sporazuma, so se Američani odločili, da sporazuma z EU ne bo.
Tretja velika izguba za EU pa je Brexit, ki je sicer bolj močno prizadel Veliko Britanijo kot EU. Britanci imajo sedaj v urbanih predelih veliko težav, ker so izgubili veliko delovnih mest, ki so bila vezana na članstvo v EU. Tudi britanski državljani in njihova gospodinjstva so z odhodom izgubili ogromno, saj imajo sedaj težave z zagotovitvijo določenih storitev, npr. zdravil, ki so bila v okviru članstva v EU na voljo.
Evropejci imamo najvišjo kakovost življenja na svetu, kar je tudi eden od razlogov, ki je motiviral migrante pri prihodu v EU in še danes to velja kot nek motiv zanje. EU je s tega vidika dokaj ranljiva, še posebej po strateški preusmeritvi ZDA iz evro-atlantskega središča v azijsko-pacifiško. Z odhodom ZDA iz sirske krize in Afganistana so se odprla nova žarišča migrantskih tokov, usmerjenih v EU. Tu je z odločno pozicijo Slovenija v času predsedovanja preprečila, da bi se zgodili nepredvidljivi valovi iz Afganistana. Evropo na področju obrambe in varnosti čaka še veliko nalog.
V Evropi imamo tipičen večinski sistem, kar pomeni, da se v Svetu EU odločitve sprejemajo na podlagi konsenza ali kvalificirane večine. Več kot 55% držav članic se mora strinjati z neko odločitvijo, pri čemer morajo te države članice pokrivati vsaj 65% populacije v EU. V Svetu EU obstaja tudi možnost veta, ki daje moč zlasti manjšim članicam, ki lahko blokirajo neko odločitev EU, če le-ta ni v njenem interesu.
V tem trenutku v EU potekata veliki razpravi o prihodnosti Evropske unije in o strateškem kompasu. Prva lahko po besedah poslanca pripelje do nekaterih sprememb, ni pa nujno, da bodo te spremembe v smeri večanja evropske demokracije, saj si nekateri namreč želijo umakniti sistem odločanja z vetom. Strateški kompas bo verjetno prinesel rešitve o tem, kako povečati učinkovitost, odzivnost in odpornost EU. Spreminjanjanje evropskega modela demokracije, ki temelji na državljanih – večinski demokraciji in na konsenzualni demokraciji, iskanju soglasja, ki domuje v Svetu EU je lahko nevarno. Predlog, da bi Svet EU menjali s senatom, ki bi bil voljen, gre v smeri unifikacije. Tako bi imeli eno volilno enoto in panevropske volitve oz. panevoprski referendum. To za majhne države v večini primerov ne bi bilo dobro.
EU bo morala sprejeti nekatere odločitve v smeri učinkovitega in vitalnega odločanja. Na področju zdravstva sicer ne bi bilo dobro regulirati tega podsistema, vendar pa se je pri proizvodnji in dobavi cepiv EU izkazala. EU bo tudi navzven morala pokazati moč, zgolj s kulturo, kakovostjo življenja ter dobrimi športnimi rezultati ne bomo mogli konkurirati ostalim regijam. Potrebujemo močnejšo vojsko, ki se bo sposobna hitro odzivati ter skupno obveščevalno službo, saj v boju s teroristi sistem sodelovanja in koordinacije ni več učinkovit,
Evropska unija je v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli, a je predvsem v spopadu z epidemijo dokazala, da lahko z delnimi spremembami ojača svojo vlogo in moč, pri čemer bo morala bistveno več vlagati tudi na področje obrambe in varnosti.
M. Z.
