Pogovarjali smo se z mladim prekmurskim glasbenikom Markom Matajičem iz Črenšovcev, ki se je oktobra lani vpisal na študij klavirja na znameniti Univerzi Mozarteum v avstrijskem Salzburgu.
Marko, za začetek nam malce predstavi tvoje glasbene začetke.
Od nekdaj je v naši družini živela glasba. V začetkih sta me za glasbo najbolj navdušila ati Simon in sestrica Saška, ki sta nastopala po raznih proslavah in prireditvah. Oče je igral kitaro in pel, sestra pa je poleg petja igrala violino. Tudi jaz sem si tega želel in se v začetku navdušil nad violino. Po vpisu v glasbeno šolo pa me violina ni več tako navduševala.
Hodili smo na razne koncerte in vse bolj sem začel opazovati ta ogromen inštrument s črno-belimi tipkami. Prevzel me je tudi zvok, barve in neskončne možnosti ustvarjanja na ta inštrument. Po mnenju mnogih sem talent za glasbo podedoval po očetovi strani. Ampak zanimivo je, da je od nekdaj zelo močna in uspešna glasbena veja v družinskem deblu mame Vesne roj. Hanc, ki me prav tako zelo podpira in je močno vplivala na mojo glasbeno pot. Za to sem ji zelo hvaležen. Veseli me, da se je tudi moj brat Miha navdušil nad glasbo in razvija svoje talente na posebne načine.
Profesionalni odnos do glasbe si zavzel zelo zgodaj. Kaj te je vodilo k odločitvi, da bo klavir tvoj življenjski sopotnik?
Ko sem začel spoznavati klavir v glasbeni šoli, sem z zelo malo vaje hitro napredoval. Ko so mentorji in starši odkrili moj talent, so imeli tudi večja pričakovanja. Sčasoma sem ugotovil, da je za uspeh potrebno vložiti zelo veliko truda in dela. Do tega spoznanja je tako kot vsem, tudi glasbenikom težko priti in se s tem sprijazniti.
Čeprav je včasih zelo težko in se moram odpovedovati mnogim stvarem, se je vredno posvetiti klavirju in glasbi čim več časa vsakodnevno. Sprejel sem to odločitev in mislim, da mi zaenkrat dobro uspeva.
Kako je prišlo do tega, da si se odločil za študij na Mozarteumu. Vemo, da je na tej priznani univerzi težko opraviti sprejemni izpit.
Odločal sem se dlje časa. Četrti letnik Srednje glasbene šole v Varaždinu je bil zelo pomemben in odločilen, saj sem se v času priprave na diplomo poglobil v glasbo bolj, kot kadarkoli prej. Zelo sem hvaležen tudi profesorju Predragu Šantku, ker mi je vsa leta sodelovanja odpiral vrata v svet glasbe in me vodil po pravih poteh. Sprejemni izpit sem najprej opravljal v Ljubljani, ker je na Univerzi v Salzburgu na klavirskem oddelku največja konkurenca in nisem bil prepričan, da mi bo uspelo. Uspel sem na obeh in se nato odločil za nadaljevanje svoje glasbene poti v Salzburgu.
Živimo v dobi interneta. Tvoja generacija glasbenikov danes deluje povsem drugače od nekdanjih. Kako pomembna so danes družbena omrežja za glasbenika?
Na žalost so danes družbena omrežja še preveč pomembna za glasbenika. Vemo, je eden izmed mnogih dejavnikov na poti do prepoznavnosti tudi promocija svojih dosežkov na vse možne načine. Osebno nisem pristaš tega načina in se nočem vsiljivo izpostavljati le za svoj uspeh. Občasno objavljam svoje posnetke na YouTube kanalu in delim kakšnega na družbenih omrežjih. Za »uspeh« so potrebna tudi tekmovanja. Pa ne toliko zaradi prepoznavnosti, kot zaradi lastnega napredovanja v smislu interpretiranja glasbe in igranja pod pritiskom. Na tekmovanjih so v komisiji razni odlični glasbeniki, profesorji, interpreti in obstaja možnost, da enemu od njih tvoj način razmišljanja postane zelo všeč. Tako se počasi odpirajo vrata do uspeha. Menim, da je tudi danes za doseganje ciljev potrebno trdo delo v smeri interpretacije in delo na osebnostni rasti v umetniškem in človeškem smislu. Uspeh počasi pride sam.
Marko, kakšne so tvoje izkušnje z mentorji? Učitelj je za mladega glasbenika, po mojem občutku, neka avtoriteta. Pa vendarle je znotraj tega pomemben odnos med tako rekoč »trenerjem in igralcem«. Mogoče kakšen konkreten primer.
Zelo pomembno je, da je odnos med učiteljem oz. profesorjem in učencem dovolj sproščen in prav tako spoštljiv, predvsem iskreno spoštljiv. Marsikateri učitelji ne vedo na pravi način vzpostaviti avtoritete in so preveč strogi in avtoritarni. Nekateri učitelji znajo biti hladni in preveč oddaljeni od učenca. Dober učitelj pa je odprt in vedno pripravljen pomagati učencu, še posebej, ko je učenec v stiski ali nima motivacije.
Imel sem posebno srečo sodelovati s profesorjem Šantkom, saj mi je vedno pomagal širiti glasbena obzorja in me uspešno motiviral. Še vedno sodelujeva in mi je močna podpora na moji poti.
Tudi na Univerzi Mozarteum opažam, da so vsi profesorji profesionalni, a hkrati odprti in zelo prijazni. Tudi moj zdajšnji profesor, Thomas Böckheler, me vedno znova vzpodbuja in motivira, ob tem pa dobim zelo dosti novega znanja.
Kako gledaš na možnosti razvoja mladega glasbenika pri nas. Spoznavaš študij v tujini, katere so poglavitne posebnosti študija v Mozartovem mestu?
Ocenjujem, da je v Salzburgu okolje bolj prijazno za umetnika. V mesto prihajajo svetovno znana imena in vsak koncert je nekaj posebnega. Ljudje so zelo kulturni in mislim, da bolj spoštujejo umetnost. Publika je v bistvu najbolj pomembna, saj igramo in ustvarjamo za ljudi. S koncerti vedno dobimo nove ideje in nova spoznanja, koncerti so sestavni del umetnikovega življenja. Vesel sem, da tudi v Slovenijo prihajajo nastopat veliki glasbeniki, publika se na njihove nastope običajno tudi dobro odzove. Zdi se mi, da se v umetnost in kulturo še vedno se zelo malo vloži.
S finančnega vidika je študij v tujini zelo drag in mladi potrebujemo štipendije, ki jih še poseben v teh časih zelo težko dobimo.
Umetnost je po mojem mnenju zelo pomembna za razvoj vseh ljudi. Z žalostjo opažam, da se sredstva v Sloveniji v največji meri namenijo za nekaj gospodarsko bolj »pomembnega«, za kulturo pa sredstev običajno zmanjka.
Kakšen je recept za tvoj uspeh? V relativno kratkem obdobju si se udeležil številnih tekmovanj doma in na tujem in požel zavidljive uspehe.
Uspehi in priznanja so le potrditev trdega dela in odrekanj. Mislim, da so tekmovanja pomembna za osebni razvoj. S trdim delom bom nadaljeval, svoje znanje in izkušnje pa želim v prihodnje predajati mladim, ki si tega želijo. Učiteljski poklic je zame v tem trenutku najpomembnejši med vsemi. Poleg tega želim pustiti svoj pečat v Sloveniji in po svetu s svojimi interpretacijami skladb velikih genijev-skladateljev, ki so si prizadevali isto – postaviti kulturo in umetnost na bolj pomembno mesto.
C. U.
