Dr. Milan Zver je na slavnostni akademiji ob 33 letnici delovanja Slovenske demokratske stranke orisal življenje in delo dr. Pučnika, katerega 90. obletnica rojstva je bila v minulih dneh.
Po njegovih besedah je vera v svobodo dr. Pučniku “že v ranih letih prinesla kar nekaj sitnosti. Meje svobode, ki jih je postavljal komunistični sistem, so bile bolj skope, kot si je predstavljal dr. Pučnik,” je dejal dr. Zver, ki je bil eden Pučnikovih najtesnejših sodelavcev. Slovenska stvarnost za dr. Pučnika ni bila nič prizanesljiva. Ko je za Revijo 57 napisal odmeven prispevek o Partiji in napakah, je bil prepričan, da se lahko oblasti odvzame kultna nedotakljivost. A deležen je bil popolnega pogroma, saj so tisk revije zaustavili, Pučnika pa obsodili na devet let strogega zapora.
Leta 1963 je bil zaradi splošne amnestije pogojno izpuščen in se ponovno vključil v intelektualno in publicistično delo ter v novi reviji Perspektive objavil znamenito razpravo o zgrešenosti kmetijske politike, ki je povzročala ogromno škode. “Zapisal je provokativno misel, da je kmetijski sistem prežet z ideologijo, prisiljen uvažati žita iz ZDA. Po tem je ponovno moral v strogi zapor. Fizično in psihično krepak je zdržal tudi samico,” je povedal dr. Zver.
Po drugem zaporu se je v pridobivanju podpore za svoje ideje počutil intelektualno osamljenega in izključnega. “Odhod v tujino je bila izbira, ko so mu tudi na Udbi pojasnili, da službe zanj v Sloveniji ne bo. Moral je emigrirati, a izstopiti iz Slovenije ni mogel. Nikoli ni zaprosil za nemško državljanstvo, je pa moral v Nemčiji še enkrat diplomirati.” je dejal Zver. Z doktoratom je tudi na svojem znanstveno raziskovalnem delu v Nemčiji pustil velik pečat.
Ob rojstvu slovenske pomladi se je Pučnik najprej priključil Socialdemokratski zvezi in od Tomšiča prevzel stranko. Soustanovil je gibanje Demos, ki je zmagal na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, leta 1991 pa kot predsednik Demosa še izpeljal osamosvojitev Slovenije. “Bil je človek velikih odločitev. Po slovenski pomladi je nastopil čas za prehod v normalnost. Zavedal se je težavnosti te poti. Poleg Janeza Janše je bil eden redkih, ki je razumel, da je razgradnja totalitarnih struktur predpogoj za demokracijo in vladavino prava,” je poudaril evropski poslanec.
V Pučnikovih časih je priti njemu, podobno kot danes proti Janezu Janši, tekla neprestana vojna, ki je Slovensko demokratsko stranko po besedah dr. Zvera le še bolj počistila in pomladila.
Danes bi bil tudi dr. Pučnik ponosen na slovensko vlado, ki se je uspešno spopadala s pandemijo, ohranila vitalno gospodarstvo in z odliko opravila predsedovanje Svetu EU,” je povedal evropski poslanec.
Dr. Pučniku so se v Evropskem parlamentu poklonili s poimenovanjem dvorane po njem, v Sloveniji pa so po dr. Pučniku vse pogosteje poimenovane ulice in trgi ter postavljeni spomeniki. “V svoji skromnosti bi dr. Pučnik zavrnil takšne časti, a bi razumel, da uvrstitev med velikane evropske politike pomeni tudi uvrstitev zgodovinskih dosežkov slovenskega naroda,” je povedal dr. Zver.
“Vprašajmo se, kakšno sporočilo nam je pustil dr. Jože Pučnik? Verjetno bi svetoval vsaj dvoje: bodite in ostanite kritični, aktivni in odgovorni državljani, ki vedo, kaj početi s svojo svobodo, ki ni prišla sama od sebe. Tak državljan je največje zagotovilo, da ohranimo svojo demokracijo. Ne gojite do komaj rojene države le formalnega odnosa, ampak s svojo državo vzpostavite čustveno pogodbo, s katero vsak prevzame svoj delež odgovornosti zanjo. V negotovi prihodnosti ni nič samoumevno, le če bomo ta odnos negovali, bo ta cvet trajno cvetel,” je zaključil dr. Milan Zver.
C. U.
