Trgi pomladno zeleni
Led je prebit, Ameriška centralna banka (Fed) je po pričakovanjih počasi pričela zapirati pipo poceni denarja in dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar pa ni prestrašilo vlagateljev, ki so se ob izjavi, da je gospodarstvo dovolj močno, pogumno odpravili po nakupih. Ob nadaljevanju diplomatskih pogovorov so se nadpovprečno odrezale evropske delnice. Ob napovedi nove politike krepitve finančnih trgov kitajske vlade pa so se odbili tudi tamkajšnji tehnološki velikani.
Pretekli teden se ni pričel ravno obetavno; namigi Kremlja, da smo morda bližje kompromisu med Rusijo in Ukrajino, so potihnili in porinili razpoloženje delničarjev navzdol. Dogajanje se je že v torek preusmerilo na drugo stran Atlantika, kjer so bile vse oči uprte v zasedanje Fed-a. Neprepričljiva gospodarska rast v kombinaciji z dobavnimi krči na strani ponudbe dviguje inflacijo, rusko-ukrajinska kriza pa je vse to z draženjem energentov še dodatno potencirala. Bo Fed zato bolj »jastrebovski« in bo ključno obrestno mero dvignil za 50 bazičnih točk in ne le 25, kot je bilo planirano, je bilo ključno vprašanje, ki je plašilo vlagatelje.
Negotovost pa so razblinila dejstva, saj je Fed v sredo ključno obrestno mero dvignil po prvotnih pričakovanjih za četrtino odstotne točke in prvič po letu 2018 prekinil cikel sproščene monetarne politike. Ob bolj ugodnem razpletu so se tako ameriški borzni indeksi odbili in konec tedna zaključili nad pričakovanji – indeks S&P 500 je na tedenski ravni dosegel 4,8% rast, medtem ko je indeks Nasdaq teden zaključil s kar 6,7% rastjo.
Pozitivno vzdušje se je preneslo tudi na evropske trge, kjer so tečaji borznih indeksov pridobivali že drugi teden zapored. V Sloveniji je večino borznega dogajanja prevzelo novomeško podjetje Krka, ki je z objavo nerevidiranih poslovnih rezultatov pozitivno presenetilo zaskrbljene vlagatelje. Slovenski delniški indeks SBITOP je tako v preteklem tednu poskočil za 9 %. Na drugi strani je k malce ugodnejši gospodarski sliki v Evropi svoje dodala tudi cena nafte, ki je po strmi rasti nekoliko upadla. To je moč pripisati odločitvi Evropske unije, da zaenkrat ne namerava uvesti embarga na rusko nafto, in upanju, da bodo pogajanja o povečanem črpanju s Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati obrodila sadove.
V deželi vzhajajočega sonca pa so delniški tečaji po več dnevnem padanju nadoknadili zaostanek in dosegli nivoje izpred 14 dni. Vse to gre na račun odziva kitajske vlade, ki je v sredo napovedala politiko krepitve finančnih trgov, ki bo spodbujala gospodarsko rast kitajskih podjetji tako doma kot v tujini. To pomeni zmanjšanje regulatornih pritiskov in prevetritev politike ničelne tolerance do covida, ki je s strogimi ukrepi do sedaj najbolj oteževala delo v tehnološkem sektorju.
Novosti pa se obetajo tudi med zavarovalnicami, ki bodo po novem deležne vzpodbud na področju investicij na kapitalskem trgu. V luči upanja, da obstaja možnost o prilagoditvi regulative, ki bo ugodna za kitajska podjetja, so vlagatelji šli v agresivne nakupe. Največji skok je bilo moč zaznati v tehnološkem sektorju, kjer je rast tečajev nekaterih delnic celo presegla 50 %. Vse to je odraz velikih razprodaj v zadnjem obdobju zaradi zaostrovanja in možnosti zaustavitve kotacij na tujih borzah.
Avtor: Žiga Žibert, NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.
Oglasni prispevek
