Žetev je pri kraju, vlada pa še vedno razmišlja
Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so včeraj zapisali, da je ministrica Irena Šinko opravila sestanke z deležniki na temo odkupa slovenske pšenice. Na vladi je bila sprejeta odločitev, da se kmetom ponudi možnost za odkup letošnjega pridelka pšenice preko Zavoda za blagovne rezerve z namenom zadržanja slovenskega pridelka doma.
Zapisali so, da so bili opravljeni informativni pogovori s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, predstavniki posameznih zadrug, Sindikata kmetov Slovenije, GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, predstavniki nekaterih živilskopredelovalnih podjetij in Zveze podeželske mladine Slovenije. Izmenjali naj bi si informacije o stanju pšenice v Sloveniji, kakovosti, količini, skladiščnih prostorih in izhodiščnih cenah na trgu. Prav tako naj bi potekali pogovori glede možnosti odkupa s strani Zavoda za blagovne rezerve, ki bi v imenu države vodil postopek odkupa in skladiščenja pšenice.
Iz neuradnih, a zanesljivih virov smo izvedeli, da Zavod za blagovne rezerve trenutno nima niti prostora za skladiščenje, nedogovorjen je način in lokacije odkupa, izvajalec analize kakovosti pridelka in cena. Odkupne cene za žitarice so na evropskem trgu zaradi izjemne suše v Španiji, Italiji in na Portugalskem še dodatno poskočile.
Kmetje obveščanje ministrstva razumejo kot navadno zavajanje in zavlačevanje. Odkupovalci iz Avstrije in Italije so zaradi primanjkljaja pšenice pripravljeni ponuditi veliko višji znesek od borzne cene, predsednik Vlade RS Robert Golob pa je kmete pozval k “solidarnosti” in napovedal, da bo država ponudila še nižje cene od borznih.
Pomoč kmetijstvu v višini dobrih 22 milijonov evrov je le pesek v oči kmetom in debelo zavajanje kupcev, ki je že povzročilo ljubosumnost prebivalstva zaradi medijskega pompa o podpori kmetom. Če 22 milijonov razdelimo na 65.000 kmetij v Sloveniji, posamezna kmetija prejme povprečno dobrih 300 evrov. Ob dejstvu, da so stroški pridelave v primerjavi z lanskim letom višji tudi do 300%, gre za navadno norčevanje iz kmetov.
M.Z.
