Nov kovanec
Banka Slovenije je 1. julija v prodajo in obtok dala slovensko izdajo skupnega spominskega kovanca vseh držav evrskega območja, izdanega ob 35. obletnici programa izmenjave študentov Erasmus. Gre za tretji motiv priložnostnih kovancev, izdanih v letošnjem letu.
“Program Erasmus+ iz leta v leto podira rekorde, vsako leto financira več projektov in udeležba je vse večja. V zadnjih treh desetletjih je v programu Erasmus+ sodelovalo več kot 10 milijonov ljudi v 33 državah. Erasmus+ predstavlja simbol evropskega povezovanja, simbol Evrope, ki skrbi za mlade, Evrope, ki ji je mar za državljane.”
Evropski poslanec dr. Milan Zver je kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+ vesel, da je lahko del te evropske zgodbe o uspehu.
Kriza zaradi koronavirusa je od pomladi 2020 naprej močno omejila nekatere vidike Erasmusa; mednarodna učna mobilnost se je skoraj zaustavila, popolnoma se je zaustavil DiscoverEU.
Do začetka poletja 2022 pa se je število univerzitetnih izmenjav spet povečalo in se skoraj približalo “pred-koronskemu” nivoju, izmenjave v šolah si žal še niso čisto opomogle od krize.
DiscoverEU je ponovno aktiven, naval mladih na brezplačne vozovnice za vlak je tolikšen, da mu komaj sledijo. Jeseni bo v novem krogu prijav spet na voljo 35.000 vozovnic. Veliko aktivnosti se je v času korone preselilo na splet, kar nekaterim uporabnikom precej ustreza, a osnovni cilj je še vedno čim več mladim omogočiti možnost sodelovanja v živo.
V začetku 2023 bo na voljo tudi možnost za mednarodne izmenjave športnih trenerjev.
Od posameznih uporabnikov, organizacij in nacionalnih agencij prihajajo informacije o problemih z IT orodji, saj naj bi se zaradi preobremenjenosti spletne strani kar naprej “sesuvale”. Ekipa dr. Zvera se je zato pred kratkim sestala s predstavniki Evropske komisije, ki upravlja z omenjenimi orodji in zahtevala čim prejšnjo odpravo vseh tehničnih težav.
Erasmus+ po besedah dr. Zvera po najboljših močeh pomaga ukrajinski mladini, ki je bila zaradi nasilne Putinove agresije na njihovo državo prisiljena zapustiti domovino. Na portalih e-twinning in School education gateway so mnogi materiali, ki pomagajo ukrajinskim otrokom in mladim, da ti lahko nadaljujejo šolanje v državah EU, ki jih gostijo. Prav tako je Erasmus+ preusmeril kar nekaj sredstev in jih namenil za mlade ukrajinske begunce – pred kratkim je Evropska komisija za ta namen namenila dodatnih 200 milijonov evrov.
Dr. Zver s ponosom ugotavlja, da je tudi Evropski parlament prispeval k oblikovanju fleksibilnega programa, ki se je uspel prilagoditi na izzive, kot sta korona kriza in vojna v Ukrajini. Program kljub tem težavam uspešno podpira mlade in ostale generacije iz Evropske unije in njene soseščine.
M.Z.
