Dva dni sta za nami, odkar je uradno stekla referendumska kampanja glede Zakona o drugem tiru, s tem pa tudi odgovornost vseh deležnikov, da potencialnim volivcem predstavijo popolnoma vse argumente (informacije), da se bodo le ti 24.9.2017 na voliščih lažje odločili. Ker gre za enega izmed finančno največjih infrastrukturnih projektov v RS, so popolne informacije še kako potrebne in pomembne za pravilno določitev!
Volivci se bodo morali odločiti ali je vladni zakon SLAB ali DOBER?
Ker bodo volivci 24.9.2017 na zakonodajnem referendumu odločali o tem ali je zakon o drugem tiru slab ali dober (ZIUGDT), bo ključno presojati vsa najpomembnejša dejstva – informacije, ki bodo “razkrile” ravno te ključne podatke. Ta pa so vsekakor umeščenost projekta v okolje (primernost trase), znani stroški za izvedbo (so primerni), zaprtost finančne konstrukcije (viri financiranja oz. kdo bo prispeval sredstva za investicijo), roki izvedbe (do kdaj bo investicija končana) in koristi, ki jih bo Republika Slovenija in njeni prebivalci imeli (prihodnje koristi, ki jih bomo zaradi naložbe imeli) po vzpostavitvi.
- Umeščenost trase
27,1 km trasa Divača – Koper je bila projektirana (umeščena) že pred 20 leti. Potek trase se je takrat prilagodil tudi potrebam države Italije, rešitev pa predvideva le enotirno progo. Ker so Italijani rešitev že našli skupaj z našimi sosedi Avstrijci (gradnja dvotirne proge do morja), je načrtovana rešitev 27,1 km enotirne proge samo za RS postala neprimerna in za Italijo nepotrebna (zato jih tudi ne bo med financerji). Stroka med drugim ugotavlja, da bi umestitev le enotirne proge bil polom, saj ne bi reševal dolgoročnih potreb (kapacitet) za Luko Koper.
2. Stroški investicije
Vlada, skupaj s predsednikom vlade Cerarjem, je ves čas spreminjala vrednost investicije. Le ta se je v začetku omenjala v vrednosti cca. 1.289 milijarde evrov – toda pozor, za enotirno progo saj projekt za umestitev drugega tira sploh še ni izdelan! Po trditvah priznanega strokovnjaka dr. Jožeta Duhovnika (ta je tudi predstavil rešitev stroke z umestivijo “idealne” trase in dvotirne rešitve), je možno projekt izpeljati hitreje in ceneje od vladnega predloga, za vsega 800 milijonov evrov.
3. Zaprtost finančne konstrukcije
Finančna konstrukcija, ki jo predstavlja vlada RS razkriva, da bo projekt “umeščen” šele leta 2025 (torej kar 8 let) financirali pa naj bi ga pretežno uporabniki infrastrukture. Toda, če bolj podrobno prevetrimo predstavitev na nihovi uradni spletni strani “o drugem tiru”, ugotovimo, da bomo najmanj 200 MIO EUR plačali davkoplačevalci (kapitalski vložek RS), druga plačila davkoplačevalcev pa se “skrivajo” še znotraj zadolževanja (dolgoročni kredit v višini kar 311 MIO EUR najet pri banki EIB in SID). Nevarnost “zapiranja” finančne konstrukcije pa se skriva tudi v 200 MIO EUR, ki bi jih naj imele možnost plačati zaledne države. Toda, pozor, dogovor o sodelovanju (Pismo o nameri) je podpisan le s sodednjo Republiko Madžarsko, vlada pa potencialnim vlagateljem ponuja kar 4,5% donose na vložena sredstva poleg tega, da bodo lahko uporabljali izgrajeno infrastrukturo. In, kdo bo plačnik 4,5% donosov na vložena sredstva (in za kakšno obdobje gre!)? Spet davkoplačevalci preko proračuna RS?
4. Roki izvedbe
Rešitev, ki jo predvideva “Zakon o drugem tiru” bo progo umestil šele do konca leta 2025, torej šele po 8 letih. Za Luko Koper, ki glede potrebni kapacitet pretovora postaja nekonkurenčna že danes, bi to po prepričanju Luke Koper in strokovnjakov pomenilo nevarnost, da postane nekonkurenčna Trstu (ki že umeščajo dvotirno progo skupaj z Avstrijci) ter Puli in Reki.
5. Koristi
Dvotirna proga Divača-Koper je nujna. Potrebovali bi jo že “včeraj” in o tem se strinja tako vlada, kot tudi nasprotniki “Zakona o drugem tiru”. Koristi, ki jih bo “drugi tir” RS prinesel, pa so seveda ključna dolgoročna mednarodna konkurenčnost RS ob krepitvi povezave za tranzitni promet (povečan tranzit iz koprskega pristanišča v Avsrtrijo, Madžarsko, Nemćijo in Ukrajino).
Vladi se mudi, verjame, da je to projekt, ki bi ji zaradi prihajajočih volitev prinesel pomembne glasove. Toda, projekt je “proti” celotni infrastrukturni stroki (na čelu z dr. Duhovnikom), zastarelo umeščen – napačna trasa, ponuja rešitev le za en tir – nekonkurenčen, je predrag – en tir stane mnogo več, kot rešitev stroke z dvotirno progo in dopušča preveč tveganj glede sistemske korupcije, sama izgradnja po 8. letih pa je preveč “oddaljena”, kar bi ogrozilo ključno korist – mednarodno konkurenčnost RS in Luke Koper glede potreb trga pri pretovoru in prevozu le tega.
Naj ponovno spomnimo, da v projekt ni verjel niti sam minister Gašperšič, ki je s svojo izjavo ob svoji predstavitvi zaprevzem ministrovanja dejal, da so se “Koridorski tokovi že preusmerili z območja Slovenije in gredo zdaj že večinoma po Italiji in prek Avstrije. Zato je “vprašanje, ali bi z drugim tirom, tako kot je bil zamišljen, imeli dovolj prometa na njem, da bi bil ekonomsko upravičen” In, “Vsekakor za te potrebe, ki jih Luka ima in jih bo ob predvidenem razvoju še imela, drugega tira, tako kot je bil zamišljen, še najmanj 30 ali 40 let ne bomo potrebovali.”
Da pa je Zakon o drugem tiru na trhlih tleh tudi glede “nalaganja” dolgoročnih obveznosti Luki Koper (o višini le te se sicer iz finančne konstrukcije nikjer ne da razbrati!) je pred kratkim izjavila uprava Luke Koper.
Uprava Luke Koper opozorila, da je sprejeti Zakon o drugem tiru v neskladju s koncesijsko pogodbo med državo RS in Luko Koper!
Uprava torej opozarja na neskladje Zakona o drugem tiru in koncesijsko pogodbo, sklenjeno z državo RS. Finančna konstrukcija, ki “zapira” sicer nepopolno znani strošek izgradnje drugega tira (ta je ocenjen celo do 1.6 milijarde evrov) nalaga Luki Koper nov strošek “Takso za pretovor”, o katerem pa bi se lahko odločili le delničarji, saj nad njimi družba nima niti vpliva niti nadzora niti izdelane ekonomske upravičenost.
Uredništvo
