Putinova vojna proti Ukrajini se obrača proti njemu samemu
Vladimir Putin je imel popolni nadzor nad državo, potem je napadel Ukrajino. Prvič po dveh desetletjih pa sedaj njegovi nasprotniki predvidevajo, da bi lahko kmalu odstopil. Potek vojne, ki se na trenutke obrača proti njemu, obenem spodkopava njegovo nepremagljivost.
V zadnjih nekaj tednih se vrstijo notranji spopadi v Kremlju, Putinovi uradniki pa vse bolj javno kritizirajo drug drugega in vrhovno poveljstvo vojske, ko so se demoralizirane ruske čete po ponižujočih porazih v Ukrajini prisiljene umakniti. Posledično se Putin doma sooča z neuspešno in nepriljubljeno mobilizacijo.
Zdi se, da visoki uradniki zdaj poskušajo izkoristiti spreminjajoče se politično okolje. Izbruhi javnega nestrinjanja predstavnikov ruske elite, vključno s čečenskim voditeljem Ramzanom Kadirovim in vodjo paravojaške skupine Wagner Group Jevgenijem Prigožinom, kažejo na veliko stisko.
Mihail Kasjanov, sicer Putinov premier od leta 2000 do 2004, napoveduje, da lahko predsednikova moč nenadoma oslabi. “Verjamem, da bo v treh do štirih mesecih prišlo do radikalnih sprememb ,” je pred kratkim dejal Kasjanov, ki trenutno živi v izgnanstvu.
Ostali Putinovi nasprotniki so precej redkobesedni, a glede na medsebojna očitanja in kritike ruskega vojaškega poveljstva skoraj prepričani, da vojna pomeni prelomnico in začetek konca za sedanjega “ruskega carja”.
Tudi Mihail Hodorkovski, ruski izgnanec in vidni Putinov kritik pravi, da poznavalci Kremlja in drugi veliki politični akterji razmišljajo o življenju po Putinu. Hodorkovski meni, da Kadirov in Prigožin, nekdanja tesna zaveznika ruskega voditelja, ki kritizirata ruske vojaške poveljnike in pozivata k bolj brutalnim dejanjem v Ukrajini, na zunaj izkazujeta zvestobo Putinu, dejanski pa igrata dvojno igro.
Prigožin je konec septembra prvič priznal, da je ustanovil Wagnerjevo skupino, sicer rusko paravojaško skupino, obtoženo, da je v imenu Kremlja hudo kršila človekove pravice v Afriki, Siriji in Ukrajini. To je presenetljivo priznanje glede na to, da je v preteklosti tožil medije, ker so ga označili za Wagnerjevega šefa. Prigožin je prav tako podprl poziv Kadirova, da se kaznuje neuspešne poveljnike, se jim odvzame čine in medalje ter jih pošlje na fronto.
Tako Prigožin kot Kadirov sta se izognila neposredni obsodbi Putina. V interesu Kremlja je, da krivdo prevali na vojsko in tako opraviči Putina, ki je prav tako kritičen do obrambnega ministrstva zaradi nepravilnega izvajanja ukaza o mobilizaciji in vpoklicu študentov.
“Vojna pomeni začetek javne tekme za Putinovega naslednika,” je v nedavni analizi za Fundacijo Carnegie zapisal ruski novinar Andrej Percev .
Nekdanji predsednik in nekdanji premier Dmitrij Medvedjev , ki se je nekoč veljal kot modernizator z zahodnimi pogledi, je z obsodbo Nata naredil “pravi korak”. V ospredje prihaja tudi predsednik državne dume Vjačeslav Volodin, izpostavljati se je začel tudi prvi namestnik vodje administracije Sergej Kirijenko, nekdanji premier in funkcionar, ki se običajno izogiba pozornosti.
Ostali ključni akterji se v tem trenutku še ne izpostavljajo. Med njimi sta direktor notranje obveščevalne službe FSB Rusije Aleksander Bortnikov in Viktor Zolotov , vodja nacionalne garde in ena najvplivnejših varnostnih sil v državi.
“Znaki notranjega boja za oblast med “vojno stranko” pod vodstvom Kadirova in Prigožina ter nasprotno frakcijo Šojguja in Gerasimova so precej očitni, pravi Hodorkovski.
Če bo Putin še naprej izgubljal na bojiščih, se lahko konkurenčni tabori združijo in pritiskajo na Putina, naj odstopi, da bo sistem, ki ga je ustvaril, obstal. Obenem mu lahko obljubijo imuniteto in ohranitev bogastva. V tem primeru bo Putina zamenjal premier Mihail Mišustin, nekdanji glavni direktor Zvezne davčne službe. Če se ključni akterji za to ne odločijo, pa bo po vsej verjetnosti prišlo do spopada med »vojno stranko« in njihovimi nasprotniki v ruskem varnostnem in obrambnem establišmentu.
Bo Putinu uspelo preživeti posledice njegove vojne?
M.Z.
