Dvojna merila so se tokrat pokazala v vsej svoji veličini
Poslanci so na izredni seji minuli petek obravnavali tudi Predlog zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki ga je predlagala aktualna vlada. Dejstvo je, da Slovenijo in Evropo že nekaj časa pesti energetska kriza, ki se odraža predvsem v izjemni rasti cen električne energije in zemeljskega plina.
Države so se na to krizo odzvale na zelo različne načine, nekatere so pri tem zelo uspešne. Slovenija spada žal med države, ki s parcialnimi in medsebojno neusklajenimi ukrepi v obdobju krize tonejo. Če primerjamo ukrepe sedanje vlade z ukrepi prejšnje Janševe vlade, je razlika očitna predvsem v učinkih ukrepov.
Janševa vlada je sprejemala ukrepe v obliki PKP zakona, ki ga je glede na spreminjanje okoliščin ustrezno prilagajala razmeram. Tako je Slovenija po vseh kazalcih iz prejšnjih kriznih razmer izšla kot ena najbolj uspešnih držav. Učinki so bili vidni tudi po končani pandemiji, saj smo beležili izjemno gospodarsko rast in najnižjo brezposelnost, posledično pa večje prilive v proračunu in v pokojninski ter zdravstveni blagajni.
Konec avgusta letos je bil sprejet zakon o pomoči gospodarstvu, nekoliko pred tem zakon za male odjemalce, še pred tem znižana stopnja DDV, slaba dva tedna kasneje, sredi septembra je bil sprejet zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Namesto, da bi bi se aktualna vlada posluževala dobre prakse, ki je prinašala dobre rezultate, na področju energetike ukrepa malo tu, pa malo tam.
Ukrepi na področju kmetijstva so bili deležni velike kritike, saj kmetom praktično ne prinašajo nič. Minimalne spodbude so namreč veliko manjše od učinka inflacije in splošne rasti cen.
Po mnenju delodajalcev Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ne rešuje osnovnega problema, visokih ponudb za zakup elektrike za leto 2023. Ker vladna uredba o mehanizmu določanja cen na ponudbe ni vplivala, bo učinek zakona praktično ničen.
Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije, kot njihovi konkurenti v sosednjih državah in bodo prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi posledično tudi zmanjševati proizvodnjo. To bo po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenje (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev.
Ob vseh teh ukrepih pa je vlada zaradi izgube GEN-I skoraj 500 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja namenila HSE. Uspešne države so v teh razmerah obdavčile energetska podjetja, saj beležijo velike dobičke, naša aktualna vlada pa jim namenja dodatna sredstva iz proračuna, v katerega prispevajo vsi zaposleni v Sloveniji.
Zaskrbljujoč je podatek, da se je vlada odločila dokapitalizirati HSE mesec dni po tem, ko je vodenje te družbe prevzel Borut Štrukelj, sicer poročna priča predsednika vlade Roberta Goloba. Poleg neučinkovitosti ukrepov se tu vsakemu državljanu, ki si kruh služi s poštenim delom, pojavlja dvom v poštenost oz. sum na korupcijo.
Skrbi tudi molk civilne družbe, ki je pred volitvami prejšnjo vlado obtoževala korupcije za “vsak sendvič”, tokrat pa si pred početjem aktualne vlade in koalicije Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice milo rečeno zatiska oči. Obstaja namreč povsem utemeljen sum, da “civilna družba” ne molči zastonj.
Ko smo želeli pobrskati po aplikaciji Komisije za preprečevanje korupcije Erar z namenom preverjanja transakcij med energetskimi družbami in pravnimi osebami civilne družbe, se nam je pojavilo obvestilo, da je zaradi del aplikacija trenutno nedosegljiva. Je to zgolj slučaj?
M.Z.
