Šest vidnih predstavnikov slovenske osamosvojitve je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači od predsednika Pahorja sprejelo vrnjena odlikovanja Zlati častni znak svobode
V luči obeleževanj 30. obletnic ustanovitve, obrambe in mednarodnega priznanja Republike Slovenije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor po dialogu s prejemniki Zlatega častnega znaka svobode vzel na znanje, da so v duhu spoštovanja države in njenega dostojanstva pripravljeni sprejeti odlikovanja, ki so jih vrnili leta 1993.
Dne 21. junija 1993 so z odprtim pismom, ki so ga vsi podpisali, simbolno zavrnili odlikovanje Igor Bavčar, dr. France Bučar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel. To so storili tudi stvarno, tako da so Uradu Predsednika Republike vrnili listino in znak.
Na današnji slovesnosti v Predsedniški palači, na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti, so odlikovanja sprejeli Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel. V imenu pokojnega dr. Bučarja je odlikovanje sprejel njegov sin, Janez Bučar.
Ob tej priložnosti odlikovanci izjavljajo: “Ob jubileju osamosvojitve smo glede na vse okoliščine nastanka naše države in žrtve, ki so bile zanjo žrtvovane, v dialogu s predsednikom RS izrazili pripravljenost, da sprejmemo vrnjena odlikovanja s spoštovanjem do slovenske države. Zadovoljni smo, da je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predlog, da se v tej luči zdaj to zgodi.”
Ob koncu je v izjavi za javnost tudi Borut Pahor poudaril, da gre za pet pomembnih osamosvojiteljev in sina pokojnega Bučarja. Leta 93 so bila odlikovanja vrnjena na podlagi okoliščin, o katerih je tako takrat, kakor tudi danes, imel vsakdo svoje mnenje. Osebno je mnenja, da je sedaj pravi čas, da odlikovanja gredo nazaj v roke zaslužnim za slovensko osamosvojitev.
Lojze Peterle se je v imenu vseh odlikovancev Pahorju zahvalil za vse poklone slovenske osamosvojitve, za prazničnega duha ob trideseti obletnici osamosvojitve ter tudi za to, da je bil predsednik vseh Slovencev.
Janez Janša, ki je po mnenju mnogih osrednja osebnost slovenske osamosvojitve, je v obrazložitvi zapisal naslednje: “Zlati znak svobode smo leta 1993 vrnili iz protesta zoper akt razvrednotenja najpomembnejšega procesa v zgodovini slovenskega naroda. To formalno najvišje osamosvojitveno odlikovanje je takratni predsednik republike Milan Kučan le 2 leti po zgodovinskem dejanju podelil dvema posameznikoma, ki sta osamosvojitvi javno nasprotovala. Podobnega primera v znani zgodovini nismo našli ne takrat ne danes. Naše protestno dejanje je pripomoglo k temu, da se enake zlorabe tega najvišjega osamosvojitvenega odlikovanja niso več nadaljevale.
Po dobrih treh desetletjih slovenske državnosti razlogi, navedeni v pismu, stojijo še bolj utemeljeni. Razen enega. Zaradi katerega so se ob koncu drugega mandata aktualnega predsednika republike pojavili predlogi za ponovni prevzem Zlatega znaka svobode. Predsednik Borut Pahor je v času svojega predsedovanja državniško simboliko nasploh večinoma vrnil na svoje mesto in zato se zdi zdi prav, da se to zgodi tudi v tem konkretnem primeru.”
Milan Kučan je zlati častni znak svobode podelil tudi sopotnikoma iz komunističnih časov Ljubu Bavconu in Janku Pleterskemu, poleg tega pa se je večkrat posredno ali neposredno zavzemal za vojaške pokojnine oficirjev bivše JLA.
