Kultura je tudi ustvarjanje miru v sebi in okoli sebe
V Beltincih je včeraj potekala občinska slovesnost ob počastitvi Slovenskega kulturnega praznika. Zbrane je najprej nagovoril župan Marko Virag, ki je v spomnil na širši pomen kulture, ki jo pogosto zamenjamo z umetnostjo. Govor je zaključil s citatom Evgena Cara: “Kultura je tudi ustvarjanje miru v sebi in okoli sebe.”
Mlada beltinska filmska ustvarjalka Katjuša Peterka, sicer dijakinja ljutomerske gimnazije, je s filmom, za katerega je na 18. festivalu mladinske ustvarjalnosti Videomanija 2022 prejela glavno nagrado, spregovorila o ljubezni.
Osrednji del proslave je bila predstavitev zvočne knjige “Prekmurščina, kinč predragi”. Predsednik Prekmurskega društva Generala Maistra Marjan Farič je na kratko orisal vlogo društva pri izdaji knjige in napovedal osrednji projekt v tem letu, ki bo izpostavil Števana Küzmiča, saj letos obeležujemo tristo let njegovega rojstva. Po besedah Fariča bodo Küzmiču postavili spomenik v Murski Soboti in Ljubljani in s tem opozorili, da smo Prekmurci v preteklosti v svoji sredini imeli ljudi, ki jih lahko primerjamo s Trubarjem in podobnimi pomembnimi osebnostmi v slovenskem merilu.
Izid knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo, ob finančni podpori pomurskih občin pa je bilo izdanih 700 izvodov, ki so jih poslali slovenskim osnovnim šolam, knjižnicam in drugim institucijam. Ker je povpraševanje po knjigi veliko, razmišljajo o ponatisu. Pri izdaji knjige je sodelovalo tudi veliko ustvarjalcev, ki prihajajo iz Občine Beltinci. Avtor ideje in vodilni izmed soavtorjev je dr. Hotimir Tivadar, po rodu iz Lipovec, od koder prihajata tudi tehnični sodelavec na področju zvoka Alen Pivar in ena izmed bralk Tinkara Tivadar. Iz Dokležovja prihaja soavtorica dr. Mojca Kumin Horvat, besedila sta brala Boštjan Rous in soboški škof dr. Peter Štumpf iz Beltincev. Izmed ostalih sodelujočih je potrebno omeniti še bralce Suzano Panker, evangeličanskega škofa Leona Novaka ter Ferija Lainščka in Jožeta Brunca.
Dr. Hotimir Tivadar, ki je avtor koncepta knjige in prvi avtor te večavtorske interaktivne knjige, je interpretiral uvodno besedilo od 57 na novo posnetih besedil. Ob tem je poudaril pomen prekmurščine v zgodovini pred združitvijo Prekmurja s Slovenijo. Jezik je že veliko pred letom 1919 potrjeval naš obstoj, kar je bil poleg prispevka posameznikov, ki so to na mirovni konferenci uspeli predstaviti takratnim odločevalcem, eden ključnih dejavnikov za združitev z matičnim narodom. Jezik nas je že takrat določal in nas označuje še dandanes.
Dr. Mojca Kumin Horvat je v svojem delu predstavitve opisala pristop k analizi prekmurščine in vse prisotne tudi seznanila z informacijo, da je prekmurščina trenutno še živ jezik v Sloveniji, na Hrvaškem (v bližini Razkrižja), na Madžarskem in celo v Avstriji, kjer v petih naseljih v Radgonskem kotu govorni jezik tamkajšnjih Slovencev trenutno intenzivno raziskujejo. Današnja prekmurščina se od stare pisane prekmurščine zelo razlikuje, saj so avtorji prvih besedil želeli v takratno standardizirano pisano besedo zaobjeti čim več narečij in standardizirano obliko približati čim večjemu številu tu živečih ljudi.
V kulturnem programu sta z interpretacijo prekmurske ljudske glasbe poskrbela učenec Glasbene šole Beltinci na cimbalah Adam Zver in njegov mentor Andrej Sobočan, program pa je povezoval Črt Hozjan.
M.Z.
