Dejavnost Foruma Sao Paolo je močno prisotna tudi pri nas
V torek po veliki noči je v Ljutomeru potekal pogovorni večer z bivšim predsednikom vlade in Janezom Janšo in nekdanjim predsednikom Državnega zbora Francom Cukjatijem. Beseda je tekla o posledicah komunizma v svetu in pri nas.
Začetki sedanjega dogajanja segajo v čas pred slabimi dvesto leti, ko je izšel Komunistični manifest Karla Marxa in Fridricha Engelsa. Na podlagi takratnih družbenih dogajanj sta avtorja družbi ponudila nov družbeni red, ki sta ga marsikomu uspela prikazati kot raj na zemlji.
Da bi lahko uvedli nov družbeni red, so v manifestu najprej opredelili pet temeljev takratne evropske civilizacije, ki jih je potrebno razgraditi: družina, narod, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. Po nasilnem uspehu te ideologije v Rusiji v začetku prejšnjega stoletja je prišlo do širjenja le-te povsod po Evropi in v svetu.
Ker s silo drugod uvedba ni uspela, so na podlagi ugotovitev italijanskega pisatelja in politika Antonia Gramscija iskali drugo pot, ki je na prikrit način preko diskreditacij vodila do likvidacij. Ta pristop, ki so ga poimenovali Kulturni marksizem, je dobil širom po svetu vedno več posnemovalcev. Vsakega od prej naštetih temeljev so najprej očrnili in čim širšim množicam predstavili kot škodljivega, kar je posledično v družbi pripeljalo do poskusov postopne razgraditve posameznega temelja.
Ideja se je preko ustanovitve “Frankfurtske šole” širila po svetu. Za razliko od Lenina, ki je za uvedbo novega režima uporabil fizično nasilje, je boj za nov družbeni red drugod po svetu potekal s širjenjem te ideje preko šolstva, kulturnih institucij in medijev, ki so imeli vpliv na zelo širok krog ljudi.
Do padca berlinskega zidu so države vzhodnega bloka pod vodstvom Rusije imele uzakonjen ta nov družbeni red in je bilo širjenje te ideje drugod po svetu zelo omejeno. V vzhodnoevropskih državah je bilo namreč močno opaziti škodljivost tega sistema, zato se na zahodu ideja ni prijela. Po razpadu vzhodnega bloka pa se je kulturni marksizem začel širiti po svetu. Na Kubi je to počel Fidel Castro, a mu širjenje po latinski Ameriki ni uspelo. Komunistični voditelji propadlih komunističnih držav so se sestali v Sao Paulu in se odločili za nov način širjenja komunistične ideje.
Ljudem v močnejših katoliških državah so skušali preko tako imenovane “teologije osvoboditve” prikazati nov režim kot raj na zemlji in k temu gibanju pridobili tudi del duhovnikov. Cilj so bile tudi gospodarsko uspešne države z veliki naravnimi danostmi, kot na primer Venezuela, saj so tako prišli do večje mase denarja in s tem financirali svojo dejavnost po svetu. Do danes so oblast prevzeli v petnajstih latinskoameriških državah, nazadnje v Braziliji. Statistični podatki kažejo, da so to gospodarsko najrevnejše države, ki pa po številu prebivalstva skupaj prekašajo celotno Evropo.
V zahodni Evropi je kulturni marksizem prodrl že precej globoko, v državah, ki so komunizem v praksi že doživele, pa gre to malo počasneje. Osnovno vlogo igrata stranki Podenos in Levica, ki se pojavljata v vladnih koalicijah po celotni Evropi. Tudi nekateri člani slovenske Levice so se izobraževali v Venezueli, od koder se je kulturni marksizem začel širiti po svetu in začel vplivati na volitve po evropskih državah.
Dejavnost Foruma Sao Paolo je močno prisotna tudi pri nas. Največ aktivnosti poteka na področju razgradnje tradicionalne družine. Preko uveljavljanja teorije spola, ki spol opredeljuje kot socialno kategorijo, prihaja do velikih tragedij in na splošno škode pri mladostnikih. Vsi, ki opozarjajo na zgrešenost in škodljivost uvedbe LGBT teorij, so deležni različnih diskreditacij. Pri nas so to v prvi vrsti zagovorniki tradicionalne družine, v Evropi pa se je Madžarska, ki je v ustavi prepovedala LGBT indoktrinacijo, celo znašla pred Evropskim sodiščem. Tej tožbi se je pred kratkim pridružila tudi Slovenija.
Razgraditev naroda posredno poteka preko razgradnje družine, ki je osnovna celica naroda. Dejstvo je, da se slovenski narod stara, zato je prejšnja vlada ustanovila Urad za demografijo, ki pa ga je aktualna vlada takoj po volitvah ukinila. Namesto krepitve naroda in spodbujanja rojstev se je Golobova vlada odločila podreti zaščitne ograje in s tem povabila nezakonite migrante.
Posebno pozornost v zadnjih mesecih zbuja ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, pri čemer gre za diskreditacijo vseh, ki so k osamosvojitvi prispevali in še posebej za prikrivanje dejstev, da pa so nekateri politični akterji, ki so tako ali drugače še vedno aktivni, osamosvojitvi nasprotovali. Lastna država je cilj slehernega naroda in je za obstoj naroda kot takega tudi ključnega pomena. Osamosvojitev predstavlja največji dosežek slovenskega naroda, zato je po mnenju pripadnikov Foruma Sao Paulo ustanovitev muzeja škodljiva.
Onemogočanje zasebnega šolstva poteka že dlje časa. V zasebne šole je v Sloveniji vpisanih nekaj manj kot dva odstotka vseh otrok, kljub temu pa je financiranje javno veljavnih programov vedno znova tema, preko katere se skuša zasebno šolstvo očrniti, prikazati kot škodljivo in uničiti.
Pri razgradnji vere je komunizem v vzhodnem delu Evrope v desetletjih opravil svoje, zaradi priseljevanja pa je v zahodni Evropi situacija zelo podobna, na kar je deloma vplivala že prej omenjena teologija osvoboditve, ki je med kristjane ponekod vnesla dvom.
Zasebna lastnina je na udaru v zadnjem obdobju. Vladna stranka Levica ima v svojem programu nacionalizacijo vseh podjetij. V Sloveniji je to malo težje, ker člani vlade iz drugih strank imajo tudi po več stanovanj, nekateri tudi več podjetij. Prvi korak k cilju je napovedana obdavčitev zasebne lastnine.
M.Z.
