Ko bo večina spregledala, se bo lahko nekaj spremenilo
Včeraj je v Gornji Radgoni potekal pogovorni večer z bivšim predsednikom vlade in Janezom Janšo, ki ga je vodil Boris Tomašič. Beseda je tekla o aktualnih političnih razmerah in vzrokih za nastalo situacijo, ki po besedah Janše segajo globoko v preteklost in so zelo nazorno predstavljeni v knjigi Forum Sao Paulo (Alejandro Peña Esclusa), ki sodi v zadnjem času med najbolj prodajane in brane knjige pri nas.
Pred slabimi dvesto leti je namreč izšel Komunistični manifest Karla Marxa in Fridricha Engelsa, v okviru katerega sta avtorja na podlagi takratnih družbenih dogajanj družbi ponudila nov družbeni red in ki ga marsikomu uspela prikazati kot raj na zemlji.
Za uvedbo novega družbenega reda so v manifestu najprej opredelili pet temeljev takratne evropske civilizacije, ki jih je potrebno razgraditi: družina, narod, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. Po nasilnem uspehu te ideologije v Rusiji v začetku prejšnjega stoletja je prišlo do širjenja le-te povsod po Evropi in v svetu.
Do padca berlinskega zidu so države vzhodnega bloka pod vodstvom Rusije imele ta nov družbeni red uzakonjen, zato širjenje te ideje v zahodnih državah zaradi zelo nizkega standarda “v raju na zemlji” ni bilo učinkovito. Rusija je širjenje te ideje po latinski Ameriki tudi izdatno financirala, po razpadu vzhodnega bloka pa to ni bilo več možno. Zato so se komunistični voditelji propadlih komunističnih držav sestali v Sao Paulu in se odločili za nov način širjenja komunistične ideje.
Ideja tako se je v okviru tako imenovanega Kulturnega marxizma preko ustanovitve “Frankfurtske šole” širila po svetu in se vsidrala na praktično vseh univerzah v Ameriki in v večini zahodnoevropskih. Za razliko od Lenina in Castra, ki sta za uvedbo novega režima uporabila fizično nasilje, boj za nov družbeni red drugod po svetu poteka predvsem s širjenjem te ideje preko šolstva, kulturnih institucij in medijev, ki imajo vpliv na zelo širok krog ljudi.
Posledice tega se vedno bolj odražajo v slovenski družbi. Stranka Levica, ki je del aktualne koalicije, je svoje člane v preteklosti pošiljala na izobraževanje v Venezuelo, pridobljeno znanje pa danes preko kulturnega ministrstva in in dveh “socialnih” ministrstev intenzivno uporabljajo pri indoktrinaciji slovenskega prebivalstva. Tako je vsebina kulturnega marxizma postala praktično del slovenske vlade.
Vsak dan smo v medijih, ki jih obvladujejo levo usmerjene stranke, priča diskreditacijam klasične družine (LGBT agenda), naroda (ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve), vsega, kar je povezano z vero, pritisk na zasebno lastnino (nove obdavčitve) in prikazovanje zasebnega šolstva kot škodljivega in nepravičnega.
Glede na to, da je imela vsaka tovrstna stvar v zgodovini nek omejen rok trajanja, bo po besedah Janše tudi temu enkrat konec. A preden ljudje ne spregledajo, da je to početje skrajno škodljivo, konca ne bo na vidiku.
V zadnjih meseci se vrstijo protesti različnih družbenih skupin, ki dogajanju vse bolj nasprotujejo. Žal v večinskih medijih število protestnikov običajno ni realno prikazano, če pa to tega pride, pa se vrstijo pritiski in težnje po zamenjavi vodstva. Za odstavitev vodilnih na javni RTV je bil sprejet celo zakon, ki pa ga je zaradi škodljivih dolgoročnih posledic za demokracijo kot tako zaenkrat zadržalo ustavno sodišče. Bomo Slovenci naposled le spregledali?
M.Z.
