Vlada smeši samo sebe
Poslanca Slovenske demokratske stranke Tomaž Lisec in Alenka Helbl sta minuli četrtek na novinarski konferenci predstavila priporočila za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta, ki so jih poslanci SDS predlagali Vladi RS.
Kmeta in njegovo delo smo v preteklosti jemali kot nekaj samoumevnega, v času epidemije koronavirusa in vojne v Ukrajini pa ugotavljamo, da hrana na mizi le ni sama po sebi umevna. Vse bolj kaže, da gre za strateško surovino, kar posledično dviguje pomen kmetijstvu.
V Sloveniji se je s kmetijsko dejavnostjo leta 2020 ukvarjalo 8% kmetijskih gospodarstev manj kot leta 2010, število kmetijskih gospodarstev s travniki in pašniki se je zmanjšalo za 6%, število kmetijskih gospodarstev s trajnimi nasadi za 13%, število kmetijskih gospodarstev z vinogradi za tretjino, same površine z vinogradi pa so se zmanjšale za 14%.
Aktualna vlada navedena dejstva povsem ignorira, saj smo v zadnjem letu s strani vladajoče koalicije priča vrsti predlogov in ukrepov, ki zatiranje slovenskega kmeta še povečujejo. Zaradi neuspeha s sklicevanjem sej pristojnih odborov so se poslanci SDS odločili vladi Roberta Goloba posredovati priporočila za izboljšanje položaja slovenskega kmeta.
Vlado pozivajo:
- da nemudoma prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območju Nature 2000 na način, da kmetom ne bodo onemogočale kmetovanja. Hkrati pa naj Vlada Republike Slovenije takoj začne uradni postopek za zmanjšanje obsega ozemlja Republike Slovenije v Naturi 2000,
- da zagotovi, da bo podnebne in okoljske ukrepe iz strateškega načrta Skupne kmetijske politike možno izvesti na kmetu dostopen način ter da bodo uporabni, izvedljivi ter trajnostni, finančna sredstva iz naslova skupne kmetijske politike pa naj se v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju,
- da ne uvaja novih davčnih bremen ter zagotovi, da bodo plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) v celoti izvzeta iz plačila dohodnine,
- da vsa neposredna plačila in ostala sredstva v kmetijstvu uskladi z inflacijo,
- da nasprotuje sprejetju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev,
- da nemudoma pripravi zakonske spremembe za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane ter postavi prehransko varnost Slovenije za prioriteto svojega delovanja,
- da sprejme ukrepe za ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in zagotovi pravične cene za kmete,
- da zagotovi zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja ter v prihodnosti učinkovito upravlja z zvermi in divjadjo na način, da se zaščiti prebivalstvo in omogoči varno kmetovanje.
Vlada se je na priporočila odzvala na zadnji seji in sprejela mnenja, ki ga pošilja Državnemu zboru RS. V mnenju vlada zavzema podobno stališče, kot ga je pred časom poslala kmetom, v katerem navaja razloge, zaradi katerih “ni mogoče narediti nič”. V istem mnenju so zapisali: “Vlada Republike Slovenije zavrača vsa priporočila, ker so nepotrebna, saj se vse aktivnosti že izvajajo.”
Poslanci SDS so v priporočilih izhajali iz izkušenj v preteklosti, ko je bivša vlada pod vodstvom Janeza Janše kljub težkim razmeram zaradi epidemije za kmetijstvo zagotovila dodatnih 310 milijonov € za namen nujno potrebnega prestrukturiranja slovenskega kmetijstva, povečanje njegove konkurenčnosti in investicije živilsko-predelovalnem sektorju.
Skupno je bilo z ukrepi pomoči različnim sektorjem v kmetijstvu, prehrani in gozdarstvu izplačanih skupaj približno 27 milijonov pomoči iz PKP-paketov (v letu 2020 – 6.435.424 evrov, v letu 2021 – 20.599.241 evrov). Pomoč je bila namenjena rejcem goveda, drobnice in prašičev; pridelovalcem jabolk ter jedilnega krompirja; nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji; ribičem, ki izvajajo gospodarski ribolov; lovskim družinam in vinarjem. Skupni izplačani znesek pomoči v letih 2020 in 2021 iz različnih virov je bil 45.293.064 evra.
Zagotovljena je bila pomoč sadjarjem in vinogradnikom zaradi pozebe aprila 2021, za kar je bilo zagotovljenih približno 7 milijonov evrov iz proračunske rezerve.
Zaradi povečanja cen energentov in mineralnih gnojil je bil konec januarja 2022 sprejet Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov in mineralnih gnojil. Ta je določil enkratno finančno nadomestilo kmetom, in sicer v obliki pavšala na hektar zemljišča. V mesecu aprilu 2022 je bilo tako izplačanih 31,1 milijona evrov pomoči.
Finančno nadomestilo se je dodelilo tudi vsem čebelarjem, ki imajo v registru čebelnjakov vpisano najmanj eno čebeljo družino
Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih je prinesla več poenostavitev na področju upravljanja kmetijskih zemljišč.
Z novelo Zakona o zaščiti živali se je dodatno zaščitilo predvsem domače hišne živali. Spremenjene so bile nekatere določbe glede odgovornega lastništva živali z uvedbo boljše sledljivosti izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi in prepovedjo privezovanja psov ter z uvedbo zahteve po osnovnem znanju o biologiji živali. Na novo so bile uvedene omejitve zasebnega lastništva eksotičnih vrst živali, prepovedana je bila evtanazija zdravih zapuščenih živali v zavetišču in usmrtitev živali zaradi pridobivanja krzna, omogočil se je tudi izrek višjih kazni za prekrške. Novela zakona je torej sledila zaščiti in dobrobiti domačih živali.
Kljub dokazom, da je položaj slovenskega kmetijstva mogoče izboljšati, pa vlada poleg ignoriranja Sindikata kmetov v dogovoru z Ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem dodatno kaznuje kmete.
Koalicijski poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so v državni zbor vložili novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katero bi političnim funkcionarjem in funkcionarjem političnih strank onemogočili izvolitev v organe KGZS.
V praksi to pomeni, da v 54-članskem svetu KGZS ne bi več sedeli ljudje, ki so po večini tako ali drugače povezani s strankami SLS, SDS in NSi. Predsednik zbornice je nekdanji poslanec SLS Roman Žveglič, aktualni podpredsednik SLS Marko Cigler pa je član Sveta KGZS. Član sveta je tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije in podpredsednik občinskega odbora SLS v Kidričevem Anton Medved.
Tudi v pomurski regiji bi se od enajstih članov sveta morali umakniti Alojz Štuhec, ki občinski svetnik v Svetem Juriju ob Ščavnici, apaški svetnik in podžupan Sašo Peček, Viktor Časar, ki je eden od podpredsednikov soboškega sveta KGZS in obenem predsednik občinskega odbora Nove Slovenije v Moravskih Toplicah.
Na odziv kmetov glede predloga novele o KGZS še čakamo, prav tako je za pričakovati reakcijo kmetov na sprejem odloka ljubljanskega mestnega sveta, ki kmetom preprečuje vstop s traktorji v središče Ljubljane. Od prvega junija naprej naj bi bila za vstop s traktorjem v cono 1 zagrožena kazen v višini 160€.
Kmetijske organizacije bodo predvidoma prihodnji teden nadaljevale pogajanja z vlado. Kmetje ne odstopajo od zahtev in ne pristajajo na izgovore, da gre za omejitve Bruslja, zaradi česar rešitve njihovih zahtev naj ne bi bile možne.
“Smo za dialog in proti enostranskim odločitvam, ki kmete stiskajo za vrat in imajo lahko za posledico opuščanje kmetovanja in pomanjkanje zdrave slovenske hrane. V kolikor ne bo posluha, bomo stopnjevali protestne aktivnosti,” so zapisali na socialnem omrežju.
Kmetje imajo na voljo vsaj dve možnosti. Prva je, da kmetje pridejo pozdravit Zorana Jankovića pred magistrat in mu tja dostavijo gnoj ter odstranijo kip Borisa Kidriča in “štange” z zvezdo na vpadnicah.
Druga možnost je, da Ljubljano preprosto zaprejo z avtomobili in transparentom traktorja, kar bi imelo simbolični pomen in ne bi bilo kaznivo.
Kmetje se bodo gotovo odločili pravilno, saj je pri večini kanček zdrave kmečke pameti še prisotne. Podobno se je v zgodovini že dogajalo. Na kmeta, ki je zaradi prehranske samooskrbe bil vedno najbolj neodvisen od političnih in družbenih dogajanj, so v začetkih vseh totalitarnih režimov najprej pritisnili.
Poleg ekonomskega je tukaj še sociološki vidik. Na kmetijah običajno živijo večgenaracijske skupnosti, družina je tradicionalna. Tako lahko iz ukrepov vlade razberemo, da vlada Roberta Goloba na kmeta posredno pritiska tudi z intenzivno implementacijo LGBT praks, česar osnovni namen je razgradnja obstoječe družbe. Smo na poti do novega totalitarizma?
M.Z.
