Samo v zbirokratiziranih državah, kamor se s svojim vse bolj razbohotenim in neučinkovitim državnim aparatom uvršča tudi RS, se lahko “zgodijo tudi tako nizke”, kot si jo je privoščilo MIZŠ (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport). Z novelo Zakona o visokem šolstvu je študentom sporočilo: Ker niste pridni in zlorabljate sistem, vam bomo odvzeli hrano, zavarovanje in štipendije! Drugače ne znamo!
Pravice študentje izgubili zaradi omejenosti trajanja le teh na obdobje trajanja prvega študijskega programa, ki jih ureja spremenjen 69. člen Zakona o visokem šolstvu!
Zapis 69. člena po starem (druge pravice in ugodnosti študentov)
“Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi,štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve”
Nov zapis 69. člena (druge pravice in ugodnosti študentov)
“Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva ter drugih ugodnosti in pravic (na primer prehrane, prevozov, štipendiranja) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji”
Novela Zakona o visokem šolstvu, ki je bila sprejeta v letu 2016 in stopila v veljavo z novim študijskim letom 2017/18 že pušča posledice pri cca. 2000 študentih.
Če se bodoči študent vpiše v enega izmed študijskih programov prve stopnje (študijski programi se v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu razvrščajo v tri ravni), ki je lahko visokošolski strokovni (VS) ali visokošolski univerzitetni (UNI), mu bodo po novem pravice do prehrane, zdravstvenega zavarovanja, štipendije in subvencioniranega prevoza pripadale največ štiri leta.
Visokošolski strokovni študijski programi namreč trajajo šest semestrov oz. tri leta, študent pa lahko v času opravljanja študijskih obveznosti enkrat ponavlja.
Kjlučno, kar je vodilo “zbirokratiziran aparat”, je vplivati na študente, da se v času študija posvetijo študijskim obveznostim. Da manj delajo (služijo denar preko študentskih napotnic), žurajo in zasledujejo cilj dokončanja študijskega programa. Toda, nekateri šudentje morajo delati, saj drugače ne morejo poravnati stroškov, ki jih “študij potegne” za sabo, morajo tudi žurati, saj se tudi na ta način sprostijo, se družijo…Ključno pa je, da se prevečkrat počutijo le številke, ki prinašajo denar izobraževalnemu sistemu, ki bi moral izobraževati učinkovito, kakovostno in predvsem zaposljivo. Ko bo drugače, jih bodo profesorji prepoznali kot osebe, ki imajo ime in priimek z vsemi svojimi sposobnostmi in potenciali. Takrat pa tudi ne bo potrebe po tako nehumanih ukrepih, kot si jih je privoščila aktualna oblast.
Uredništvo
