Razreševanje programskih svetnikov RTV Slovenija
Poslanka Mojca Šetinc Pašek je na 14. nujni seji Mandatno-volilne komisije dne 10. 5. 2023 izjavila: “Potem bomo verjetno imeli še eno sejo, kjer bomo morali začeti postopke razreševanja teh ljudi, ki sicer opravljajo po zadržanju delov novega zakona o RTV zgolj tekoče posle in jim je s tem Ustavno sodišče podaljšalo v nedogled njihov mandat.”
Tako se je včeraj začel napovedani proces protipravnega barbarskega udara, saj so koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica predlagale začetek postopka razrešitve določenih članov programskega sveta RTV Slovenija. Izmed dvenindvajsetih programskih svetnikov nameravajo razrešiti Slavka Kmetiča, Alojzija Bogataja, Leona Oblaka, Ivana Štuheca, Žigo Kušarja, Alenko Gotar, Andreja Prebila, Jelko Stergel in Roka Hodeja.
Gre za potezo, ki resno načenja temelje pravne države, kar danes še toliko bolj potrjujejo nedavne besede Roberta Goloba: “Jaz se počutim predvsem zelo zafrustriran, ker sem bil naiven in verjel, da se da RTV depolitizirati na civilen in legalen način. Morali bi najprej politično prevzeti RTV in šele potem začeti depolitizacijo. Hoteli smo, skupaj s civilno družbo, preskočiti to fazo, po kateri bi Svoboda prevzemala RTV.”
Koalicija strank, ki s svojimi dejanji iz dneva v dan intenzivneje poveličujejo totalitarni režim, se je zopet postavila nad pravno državo. Svetnikov v trenutni situaciji ni mogoče na zakonit način razrešiti. Gre za politično motivirano protipravno akcijo namernega miniranja javne RTV in zavestno nezakonitost pri političnem podrejanju zavoda. Razreševanje programskih svetnikov v času, ko so ustavni sodniki zadržali izvajanje zakona o RTV, je povsem v nasprotju s sklepom Ustavnega sodišča RS in drastičen poseg v avtonomijo javnega servisa.
Po mnenju v. d. generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha je vodstvo RTVS od prvega dne mandata Golobove vlade deležno političnih pritiskov, ravnanje vlade pa kaže na nerazumevanje osnovnih temeljev pravne države. Stanje na javni radioteleviziji želi predstaviti predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici Veri Jourovi, ki se je ob zadnjem obisku v zvezi s situacijo na RTV sestala celo s predsednikom Ustavnega sodišča.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v zvezi z njenim obiskom prosim za pojasnila o vsebini obiska in zahteval odgovor na zastavljeno prednostno vprašanje: S koliko predsedniki ustavnih sodišč in v katerih državah članicah EU ste se v tem mandatu sestali?
Poslovnik Evropskega parlamenta določa, da mora Evropska komisija na prednostna vprašanja odgovoriti v roku treh tednov. Zver je s strani Evropske komisije po preteku več štirih tednov prejel dopis, ki le poglablja sume javnosti o morebitnih političnih pritiskih Vere Jourove na neodvisnost delovanja Ustavnega sodišča.
»(Ne)odgovor Vere Jourove je sicer zelo poveden. V njem ni navedla podatka, s koliko predsedniki ustavnih sodišč in v katerih državah se je sestala. Odgovorila je le, da se “redno” srečuje s predsedniki ustavnih sodišč. Le zakaj komisarka ne odgovori s konkretnimi podatki,” se sprašuje Zver.
“Tako se vedno bolj potrjuje teza, da je imelo njeno srečanje s predsednikom Ustavnega sodišča le en namen,« ugotavlja dr. Zver, ki bo Jourovi vprašanje ponovno zastavil z obrazložitvijo, da nanj prvič niti ni odgovorila. Prav tako namerava angažirati raziskovalno službo Evropskega parlamenta, da pridobi odgovor, ki si ga javnost zasluži.
M.Z.
