Kako na mesec nekaj prihraniti brez “bolečin”

V današnji finančni situaciji se iz meseca v mesec sprašujemo, kam spolzi težko prislužen denar. Življenjski stroški rastejo, prihodki pa se nikamor ne premaknejo. Vladni ukrepi, ki nam jih v glavnem v obliki časovnic predstavlja premier Golob, se v naših denarnicah več ali manj poznajo v obliki večjih stroškov in manjših prihodkov. To pomeni, da iz meseca v mesec realno zaslužimo manj. Vse več ljudi ugotavlja, da je sedaj dejansko pomemben vsak cent in se sprašuje, kako s kovanci privarčevati nekaj denarja.

Foto: Pixabay

V Ameriki so ugotovili, da z zbiranjem kovancev, ki jih pojmujemo kot drobiž, lahko privarčujemo ogromne zneske. Na ameriški letališčih recimo velja pravilo, da lahko letališča obdržijo vse kovance, ki jih potniki v naglici pustijo za sabo. In samo v enem letu so na vseh letališčih v ZDA potniki v hitenju skozi varnostno kontrolo pustili za seboj za okrog 870.000 dolarjev kovancev.

Drug primer je Fontana Di Trevi, ki je ena izmed največjih znamenitosti v Rimu. Vsak obiskovalec mora ob obisku v vodnjak vreči kovanec – za srečo. Ugotavljajo, da naj bi se tako v fontani vsak dan nabralo za kar 3.000 evrov kovancev. Ob letnem čiščenju vodnjaka so pred leti našteli kovance za 1,4 milijona evrov!

Oba primera dokazujeta, da je najboljši način za varčevanje denarja tisti, ki bistveno ne vpliva na naš življenjski slog. Do sedaj je bil znesek 1 € ali 2 € na dan za večino nepomemben znesek, ki ne more spremeniti življenja. Trenutna situacija nas je privedla do drugačnega razmišljanja, saj na ta način iz naših denarnic odtekajo kar veliki zneski.

(foto: iStock)

V nadaljevanju navajamo nekaj primerov varčevanja s kovanci, vi pa le izberite tistega, ki vam najbolj ustreza:

  • Vsak dan v hranilnik spravite 1 ali 2 evra, kar pomeni na mesec med 30 in 60 € in tako lahko imate na koncu leta privarčevanih med 365 in 730 evri. Varčevanje si lahko olajšate tako, da si vsak teden na varčevalni račun nakažete sedem evrov.
  • 1 CENT izziv za 1 leto: začnete z enim centom in nato vsak dan znesek povečate za en cent. Na koncu leta boste na tak način privarčevali kar 667,95 evrov. Izziva se lahko lotite tudi v obratni smeri in začnete z najvišjim zneskom – 3,65 €, kolikor je znesek zadnjega dneva v letu, nato pa vsak dan zmanjšate znesek za en cent. Gre za enega najlažjih načinov varčevanja, saj ne zahteva pretiranega odrekanja in praktično skoraj ne občutiš, da varčuješ.
  • Pri varčevanju z nizkimi zneski ponujajo digitalne banke odlične rešitve. Dajejo namreč možnost, da določite, da ob vsakem nakupu, ki ga opravite, hkrati tudi privarčujete. Preprosto določite znesek, ki se pri vsakem plačilu samodejno nakaže v posebni podračun. To je lahko tudi le en cent pri vsakem nakupu. Če želite privarčevati višji znesek, lahko namesto za en cent, znesek pri vsakem nakupu povečate na 2 €. Temu primeren bo tudi višji končni izkupiček.
  • 52-tedenski varčevalni izziv: izziv traja 52 tednov. V prvem tednu položite na stran en evro, v drugem tednu dva, v tretjem tednu tri in tako nadaljujete vse do 52. tedna. Če boste vztrajali, boste na koncu privarčevali 1.378 evrov. Zveni obetavno in preprosto, kajne? Če pa vas skrbi, kako boste ob vseh izdatkih konec leta dali na stran v enem mesecu več kot 200 evrov, pa lahko poskusite tako, da začnete v obratnem vrstnem redu in prvi teden na varčevalni račun položite 52 evrov, drugi teden 51 evrov, tretji teden 50 evrov in tako naprej, vse do 52. tedna, ko boste na stran dali en evro.
  • 26-tedenski varčevalni izziv: če se vam zdi 52-tedenski izziv predolg, si lahko omislite krajšega, takšnega, ki traja 26 tednov. Prvi teden prihranite 3 evre in nato vsak teden dodate temu znesku tri evre. To pomeni, da v drugem tednu varčevanju namenite šest evrov, v tretjem tednu devet, v četrtem 12 evrov in tako naprej vse do tedna 26, ko boste na varčevalni račun položili 75 evrov in bo vaš račun višji za 1.053 evrov.
  • Pravilo zaokroževanja: Pri tem načinu varčevanja gre za to, da ob vsakem nakupu znesek zaokrožite navzgor in razliko nakažete na varčevalni račun. To pomeni, da če zapravite 24,30 evrov, na varčevalni račun nakažete razliko do 25 evrov, torej 0,70 evra. Tudi tukaj ponujajo digitalne banke veliko možnosti, da banka to namesto vas naredi avtomatsko pri vsakem nakupu.
  • Evro za napako: Morda se sliši nekoliko nenavadno, a vendar, na tak način lahko prihranite kar nekaj. Pri tem izzivu gre za to, da vsakič, ko zapravite več, kot ste nameravali, v hranilnik vržete evro. Če ste si zadali, da ta teden ne boste jedli zunaj, pa ste to pravilo prekršili že drugi dan, v hranilnik vržete en evro. Prav tako v hranilnik vržete evro, če ste imeli kakšen impulziven in nepričakovan nakup. Dodaten evro za vsako ‘napako’ vas ne bo pretirano udaril po žepu, a če želite ustvariti boljše varčevalne navade, je vsekakor bolje, da je teh nenujnih nakupov čim manj in da se slabih navad čim bolj otresete.

Kot lahko opazimo, je možnosti veliko. Odločitev za izbiro vsaj ene izmed možnosti se vam bo gotovo obrestovala. Če pa izberete dve ali več možnosti – recimo izziv enega centa ali pa evra za napako, pa bo izplen, oziroma znesek na varčevalnem računu, še višji!

M. Z.

vir: vezovisek.si