Platforma evropskega spomina in vesti je globoko užaloščena nad ukinitvijo Dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji
Platforma evropskega spomina in vesti je globoko užaloščena nad ukinitvijo Dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji. Ta odločitev kaže na nespoštovanje spomina na nedolžne žrtve komunističnih krivic in ne prispeva k izgradnji enotne in odporne Evrope, kakršna se je na temeljih prava, demokracije, človekovih pravic in dostojanstva utemeljila po drugi svetovni vojni.
Dan spomina je bil uveden na podlagi dokazanih dogodkov, ki so 12. maja 1942 vodili v poboje nedolžnih civilistov (žensk in otrok) s strani komunističnih partizanov. Mednarodna skupnost podpira konstruktivne razprave, s katerimi bi se opredelilo primere, identificiralo žrtve in tudi odgovorne osebe. Zgodovinski eksperiment z multinacionalno Jugoslavijo je propadel, razščiščevanje preteklosti pa poteka zelo počasi. Posledice takšnega pristopa so že pred nekaj desetletji pripeljale do državljanskih vojn, ki se zdaj ponavljajo v Vzhodni Evropi.
Suverena odločitev Slovencev, da se pridružijo družini evropskih narodov je predstavljala pristop k demokratičnim načelom, pluralizmu mnenj in spoštovanju pravic posameznika. Evropska unija je sprejela številne uradne deklaracije, s katerimi je jasno obsodila fašizem, nacizem in komunizem ter pozvala k počastitvi spomina na žrtve in k odpravi krivic.
V Sloveniji je okrog 700 množičnih morišč in območji komunističnih zločinov. Številni zločini so se zgodili takoj po koncu 2.svetovne vojne, ko je bilo na slovenskem ozemlju ubitih več kot 100.000 ljudi različnih narodnosti. Odprava pravice do spomina in spoštovanja vsem tem žrtvam, ki še vedno niso bile uradno pokopane, pa je obsojanja vredno dejanje.
Na ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma se je odzval tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, ki pravi da vlada, ki ne spoštuje spomina na žrtve totalitarnega režima, nima mesta v sodobni demokratični evropski družbi.
Zver je na vse evropske poslance naslovil dopis, v katerem jih je opozoril na nedavno odločitev slovenske vlade pod vodstvom predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je odločila ukiniti dan spomina na žrtve komunizma, ki ga obeležujemo 17. maja. Ta odločitev je bila sprejeta v pisnem postopku brez predhodne javne razprave.
“17. maj je bil izbran za dan spomina na žrtve komunizma, ker je na ta dan leta 1942 komunistični bataljon umoril 53 civilistov, med žrtvami je bilo 24 otrok. Od poletja 1941 do januarja 1946 je komunistično nasilje na ozemlju današnje Republike Slovenije terjalo življenja več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov. V desetletjih komunistične vladavine so slovenske prebivalce prizadele vse oblike kršenja človekovih pravic in svoboščin. Nad delom slovenskega naroda je bil izveden genocid,” je v pismu zapisal dr. Zver.
Pripadniki jugoslovanske komunistične tajne policije so takoj po vojni izvedli številne izvensodne usmrtitve na skritih lokacijah, raztresenih po Sloveniji, Komisija Vlade Republike Slovenije za prikrita množična grobišča pa je doslej evidentirala več kot 720 prikritih množičnih morišč.
“Ta odločitev je le en primer v vrsti razdiralnih ideoloških poskusov sedanje vlade, da bi obnovila nedemokratične načine in odvrnila pozornost od katastrofalnih socialnih in gospodarskih razmer v Sloveniji,” v pismu opozarja evropski poslanec dr. Zver, ki je v nadaljevanju naštel še nekaj nedavnih razdiralnih ideoloških dejanj vlade Roberta Goloba. Pred nekaj tedni se je tako vlada premierja Goloba odločila ukiniti Muzej slovenske osamosvojitve, pred kratkim pa je bila sprejeta tudi odločitev, da se kip Josipa Broza Tita vrne v park gradu Brdo, ki se uporablja za državne obiske in prireditve. “Josip Broz Tito je simbol terorja komunističnega režima in zanj ni prostora v sodobni demokratični družbi, ki temelji na evropskih vrednotah,” ob tem dodaja dr. Milan Zver.
Kljub temu, da je Slovenija bila v zahodnih medijih predstavljena kot vzorčna jugoslovanska republika in kasneje kot vzorčna nova država članica EU, se sedaj jasno vidi, da demokratična tranzicija v Sloveniji ni bila uspešna. Državo so ugrabile levičarske postkomunistične elite, ki od osamosvojitve dalje nadzorujejo gospodarstvo, sodstvo, medije, kompletni šolski sistem in civilno družbo. Skrajna levica razume javno televizijo kot “svojo”, da lahko laž o “raju na zemlji v času Jugoslavije še naprej predstavlja širši javnosti, kar se v zadnjem času odraža v porastu tako imenovane jugonostalgije med prebivalstvom v osrčju Evrope.
M.Z.
