Vojna v Ukrajini je med drugim tudi posledica evropske duhovne krize
Včeraj je v Salonu Murska Republika hotela Zvezda v Murski Soboti v organizaciji območnega združenja VSO potekala predstavitev knjige Boštjana M. Turka Vojna za mir. Avtor je v svoji predstavitvi najprej navedel razloge za izdajo knjige in na kratko povzel ključne momente v evropski zgodovini po drugi svetovni vojni, ki so po njegovem mnenju odločilno vplivali na razvoj dogodkov, ki so Evropo pripeljali v globoko krizo.
Po mnenju Turka je poleg očetov Adenauerja, Schumana in de Gasperija pomembno vlogo v devetdesetih letih odigral takratni nemški kancler Helmut Kohl. V njegovem času je prišlo do razpustitve varšavskega pakta, odhoda Rusov iz Evrope in padca komunizma. Posledično je prišlo do demokratizacije v državah razpadlega vzhodnega bloka in razpadle Jugoslavije.
Helmut Kohl je veliko prispeval k priznanju Slovenije in ostalih republik, ki so se s padcem komunizma odločile za demokratično pot. V času Kohlove moči se je Evropa širila, ena izmed največjih želja mladih držav je bila priključitev Evropski uniji. Potem je prišla Merklova in z njo Brexit, govorilo se je celo o izstopu Francije iz EU.
Kohl je bil osebno globoko veren, v času njegovega vodenja Nemčije se je v Evropi še odkrito govorilo o krščanstvu kot temelju evropske civilizacije. “Z odrivanjem krščanstva smo si odžagali vejo in dali prostor drugim veram, v zadnjem času tako imenovani zeleni preobrazbi,” je dajal Turk in dodal, da pa trenutno evropsko civilizacijo najbolj ogroža LGBT aktivizem, ki ignorira naravna dejstva o dveh spolih, ki sta imela do pred kratkim v evropski družbi še vsak s svojo avtoriteto. Dokler je Evropska civilizacija slonela na krščanskih temeljih, ji je šlo dobro. “Noben družbeni eksperiment, ki je zaobšel človeka in naravo, ni uspel,” je še dejal Boštjan M. Turk.
V knjigi se avtor ukvarja tudi z razlogi za vojno v Ukrajini. Vladimir Putin, ki je po Jelcinu leta 1999 prevzel vodenje obubožane Rusije, je zaprosil za članstvo Rusije v EU, a je bil takrat s strani evropskih voditeljev zavrnjen. Kot izšolan osvajalec si je začrtal dolgoročni cilj, da se Evropi pridruži oziroma si jo podredi. Zaradi razpada krščanskih vrednot je Evropa tudi na zunaj kazala vse večjo šibkost, kar je Putin izkoristil.
Najprej je spodbujal zeleni prehod v Nemčiji in tako je Nemčija postala odvisna od ruske energije. Zaslužek od prodane nafte in plina je investiral v vojsko, poleg tega pa s pomočjo medijev ustvarjal navidezne zunanje sovražnike Rusije in tako utrjeval svojo politično moč na domačem političnem parketu. Ko je Nemčija (in z njo tudi nekatere druge evropske države) od Rusije postala povsem odvisna, si je že leta 2014 privoščil zasedbo dela Ukrajine, na kar se je Evropa zaradi odvisnosti od Rusije zelo mlačno odzvala. Po šestih letih je napadel Kijev in celotno Ukrajino s ciljem, da Rusiji zagotovi dovolj hrane in se polasti ukrajinskih naravnih bogastev.
Šele na to se je Evropa konkretno odzvala, pri čemer kot odločilno potezo ocenjuje pobudo Janeza Janše za obisk Morawietzkega, Fiale in Janše v Kijevu. Vsi trije voditelji držav, ki so imele izkušnjo komunizma, so Ukrajini takrat izkazali podporo v zavedanju, da je z napadom Rusije na Ukrajino vojna že tudi v Evropi. Turk navaja, da je po zanesljivih virih bil namen Putina po osvojitvi Ukrajine še zavzetje pribaltskih republik in Poljske. Iz zapisanega izhaja, da je Putin Evropo presenetil, ker se je le-ta ukvarjala z lastnimi problemi.
Evropski očetje so stremeli k izvozu evropske, na temeljih krščanstva sloneče kulture v Afriko, sedaj pa se nam dogaja ravno obratno. Trenutno dogajanje v Sloveniji pa je Turk komentiral z besedami, da je “zdrava Slovenija del Višegrada,” kamor sodijo države z izkušnjo totalitarnega režima in katerih državljani še niso izgubili kompasa.
Knjiga Vojna za mir je priročnik za lažje razumevanje trenutnega dogajanja v Evropi in Sloveniji. Celotno predstavitev si lahko ogledate TUKAJ.
M.Z.
