Kmetom naložene obveznosti, za katere ni zakonske podlage
Minuli petek so se nadaljevala pogajanja predstavnikov kmetijskih nevladnih organizacij s pristojnima ministroma – Ireno Šinko, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Urošem Brežanom, ministrom za naravne vir in prostor. Prisotni so bili tudi ostali predstavniki obeh ministrstev, vključno z vodjo odseka za biotsko raznovrstnost na Zavodu RS za varstvo narave ter generalnim direktorjem Geodetske uprave RS.
Na pogajanjih so bili predstavljeni izsledki pravnega mnenja o zakonitosti predpisovanja omejitev, ki jih uvaja predlog Uredbe PUN. Kmetom bi bile namreč v primeru sprejema predloga Uredbe PUN naložene obveznosti, za katere ni zakonske podlage, s čemer se očitno kršijo ustavno zagotovljene pravice zlasti do uživanja zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude.
Kmetje izpostavljajo, da bi morali biti v proces vključeni tudi ključni deležniki – kmetje in da morajo biti vsi ukrepi za kmete prostovoljni. Za doseganje ciljev pa je nujno, da so ukrepi pravilno zastavljeni. Obe pristojni ministrstvi bosta na podlagi zahteve predstavnikov kmetov do naslednjega srečanja pripravili stališče, ki jasno opredeljuje, da so ukrepi Natura 2000 za kmete prostovoljni, skupaj pa se oblikujejo stimulativni ukrepi, ki bodo sprejemljivi tudi za kmete. Skupni dokument se do konca junija posreduje na Evropsko komisijo, na predstavitvi in usklajevanju o dokumentu pa bodo sodelovali tudi predstavniki kmetov.
Spregovorili so tudi o Okoljsko občutljivem trajnem travinju (OOTT), o čemer po mnenju kmetov ni bilo narejenih nobenih monitoringov in strokovnih analiz, razvidna pa ni niti namera o predvidenem upravljanju s temi območji na dolgi rok. Kmetje tako od pristojnih služb do naslednjega srečanja pričakujejo predlog metodologije, ki bo vključeval pregled stanja njiv iz leta 2006, območno in individualno obravnavo ter možnost za podajanje predlogov, dopolnitev in pripomb. Kmetje predlagajo, da se za OOTT določijo površine, ki so od nekdaj travniki in jih je nemogoče preorati.
Na pogajanjih so obravnavali tudi Problematiko bonitetnih točk, saj so se na nekaterih kmetijskih zemljiščih dogodili težko razložljivi skoki povečanja bonitetnih točk, kar pa vodi v večjo osnovo za plačilo katastrskega dohodka in s tem povezano obdavčitev. Imenovana bo delovna skupina, ki bo pripravila potencialne spremembe obstoječe metodologije.
Kmetje so ponovno izpostavili močno povečano sankcioniranje ter znižanja plačil, ki izhajajo iz pogojenosti, saj nikakor ne morejo sprejeti, da so sankcije in znižanja plačil pri pogojenosti strožja od tistih, ki jih Evropska uredba predpisuje. Ministrica je zagotovila, da bodo sankcioniranja in znižanja plačil preučili do naslednjega sestanka.
Naslednje srečanje pogajalskih skupin kmetov in pristojnih ministrstev bo 23. junija 2023, do takrat pa so kmetom bile ponovno podane le obljube in oblikovanje delovnih skupin.
