Možnosti je več, dijak ali študent lahko trenutno prejema tudi več štipendij hkrati
Včeraj so učenci devetih razredov osnovnih šol prejeli spričevala o zaključeni osnovni šoli, danes pa so se začeli uradni vpisi bodočih dijakov v prvi letnik srednjih in poklicnih šol ter gimnazij. Starši ob vpisu otroka v srednjo šolo ali morda na katerega od študijskih programov v trenutni situaciji gotovo razmišljate tudi o finančnih možnostih in zagotavljanju pogojev za uspešen zaključek študija. Pri nas je na tem področju na podlagi Zakona o štipendiranju mogoče dobiti katero od naslednjih štipendij:
- Državno štipendijo
- Zoisovo štipendijo
- Štipendijo za deficitarne poklice
- Štipendijo Ad futura
- Kadrovsko štipendijo
- Štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Do Državne štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka ali študenta ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo drug ustrezen status iz 12. člena ZŠtip-1, niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, niso poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda, njihov povprečni mesečni dohodek na osebo v družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge pa ne presega 1.218,08 evrov. Starostni pogoj za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni omejen.
Zoisove štipendije se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje ter izkazujejo vsaj en ustrezen izjemni dosežek, dosegajo zahtevan šolski oz. študijski uspeh in prehajajo na višjo raven izobraževanja, na kateri Zoisove štipendije še niso prejemali.
Državne in Zoisove štipendije ni mogoče pridobiti za doktorski študij.
Pri uveljavljanju pravic za pridobitev državne štipendije se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo v ZUPJS določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen dohodke iz študentskega dela in kadrovskih štipendij za študij v Sloveniji do višine 100 % bruto minimalne plače, dohodke iz kadrovskih štipendij za študij v tujini pa do višine 160 % bruto minimalne plače
V izračunu povprečnega mesečnega dohodka se štejejo dohodki, prejemki ter premoženje vseh družinskih članov.
V dohodek se štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V premoženje osebe se šteje nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja ter hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika, pa tudi morebitno drugo premično premoženje.
Državno in Zoisovo štipendijo je mogoče prejemati za izobraževanje v tujini, če le-to poteka po javno veljavnem izobraževalnem programu.
Dijaki prvo vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložijo v mesecu avgustu, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Polnoletni dijaki vlogo oddajo sami, mladoletni dijaki pa lahko prvo vlogo oddajo tudi sami, a je poleg podpisa vlagatelja potreben še podpis zakonitega zastopnika. Za mladoletne dijake prvo vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo starši oz. zakoniti zastopniki na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Študenti naj prvo vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do štipendije s 1. oktobrom.
Prvo vlogo je treba oddati pri krajevno pristojnemu CSD. Način oddaje vloge ni predpisan. Vloga se lahko odda po pošti, po pošti priporočeno, vloži osebno pri krajevno pristojnem CSD oz. oddate e-vlogo (z digitalnim potrdilom).
Avgusta oziroma septembra lahko dijaki in študenti na krajevno pristojni CSD oddajo tudi nepopolne vloge, če se zaradi vpisnih rokov posameznih izobraževalnih ustanov do takrat še ne bodo mogli vpisati.
Javni sklad vsako leto najpozneje do konca junija objavi javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij, ki je za posamezno raven izobraževanja namenjen novim vlagateljem, ki še ne prejemajo te štipendije oz. se prvič prijavljajo za dodelitev, in tistim, ki prehajajo na višjo raven oz. stopnjo izobraževanja.
Vloga je na voljo na spletni strani Javnega sklada. Mogoče jo je prevzeti tudi osebno na Javnem skladu, Dunajska 20, 1000 Ljubljana, vsak dan v poslovnem času ( https://www.srips-rs.si/stipendije ).
Pri državnih štipendijah rokov za oddajo vlog ni. Dijaki in študentje lahko vlogo za uveljavljanje štipendije oddajo kadarkoli v koledarskem letu, pravico pa pridobijo z naslednjim mesecem od oddaje vloge. Če želijo štipendijo prejemati celotno šolsko oz. študijsko leto potem naj vlogo vložijo v mesecu avgustu (dijaki) oz. v mesecu septembru (študenti).
Rok za oddajo vlog za pridobitev Zoisove štipendije prične teči z dnem objave razpisa, v katerem je določen tudi zadnji rok za oddajo vloge.
Možna je združljivost nekaterih štipendij
Štipendist je upravičen le do ene štipendije in ne more hkrati prejemati Državne in Zoisove štipendije. Izjema velja le v primerih kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice. Prav tako med izjeme spada prejemanje štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo. Štipendija Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.
Državno štipendijo lahko torej kombinirate s štipendijo za deficitarne poklice in štipendijo Ad futura za študijske obiske in sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
V Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) so določene nekatere omejitve pri istočasnem prejemanju štipendij, vendar le za tiste, ki se podeljujejo na podlagi tega zakona. Tako štipendist, ki prejema Državno ali Zoisovo štipendijo lahko sočasno prejema tudi katero drugo štipendijo, ki jo podeljuje drug štipenditor in ni urejena v ZŠtip-1.
Vsak dijak ima na začetku možno hkrati zaprositi za Državno in Zoisovo štipendijo. V primeru, da dijak oz. študent izpolnjuje pogoje za pridobitev obeh štipendij, izbere tisto, ki je zanj ugodnejša in se uradno odpove štipendiji, katere ne bo prejemal.
Štipendistu, ki je že upravičen do Državne štipendije, CSD po uradni dolžnosti preveri, ali štipendist izpolnjuje pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije, saj mora za nadaljnje prejemanje izpolnjevati splošne pogoje, ki jih za pridobitev štipendije določa ZŠtip-1 (splošne pogoje mora štipendist izpolnjevati celoten čas upravičenosti do štipendije), mora napredovati v višji letnik ter ne sme presegati cenzusa, ki ga določa ZUPJS.
Pri Zoisovih štipendijah pa morajo štipendisti vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije predložiti najkasneje do konca šolskega oz. študijskega leta. Vloga za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije je dostopna na spletni strani Javnega sklada.
Za nekatere poklicne programe je moč prejeti tudi štipendijo za deficitarne poklice
Te štipendije so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Deficitarna področja in izobraževalne programe določa Politika štipendiranja (2020–2024), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije.
Štipendija za deficitarne poklice znaša mesečno 118,48 eura. Vsako leto je podeljenih do 1000 štipendij. Štipendija za deficitarne poklice se lahko dodeli hkrati z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko.
Na osnovi Javnega razpisa za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2023/2024 je vlogo možno oddati od 19. 6. 2023 do 22. 9. 2023.
Štipendijo za deficitarne poklice bodo v šolskem letu 2023/2024 lahko pridobili tudi dijaki, ki bodo prvič obiskovali 1. letnik in se bodo izobraževali na naslednjih programih:
- kamnosek,
- inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij,
- oblikovalec kovin orodjar/orodjarka,
- steklar/steklarka,
- tehnik/tehnica steklarstva,
- avtokaroserist/avtokaroseristka,
- pek/pekarka,
- mesar/mesarka,
- tapetnik/tapetničarka,
- mizar/mizarka,
- izdelovalec/izdelovalka konstrukcij,
- zidar/zidarka,
- tesar/tesarka,
- klepar-krovec/kleparka-krovka,
- izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje,
- slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka,
- pečar– polagalec keramičnih oblog/pečarka-polagalka keramičnih oblog,
- gozdar/gozdarka,
- dimnikar/dimnikarka,
- gastronom hotelir/gastronomka hotelirka,
M.Z.
