Netransparentnost je potrebno prekiniti

Ljutomersko Javno podjetje (JP) Prlekija, ki upravlja Pomurski vodovod sistema C, je proti Občini Radenci vložilo predlog za izvršbo v višini 2,3 milijona evrov. Po besedah direktorja Arturja Racmana jim občina dolguje plačilo za dobavo pitne vode. Radenski župan Roman Leljak je na izvršbo vložil ugovor, zato bo o zadevi odločalo sodišče.

Župan Občine Radenci Ronam Leljak trdi, da ocene o dolgu občine ne držijo. Revizija v JP Prlekija je namreč pokazala, da so v zadnjih treh letih sicer res plačali prenizek znesek za vodo, a da gre za približno 200.000 evrov. Po besedah Leljaka se neurejena razmerja med JP Prlekija in prleškimi občinami vlečejo že od začetka, ker vse občine, ki so vključene v vodovodni sistem, niso enako obravnavane, Leljak je junija letos napovedal, da bo Občina Radenci zaradi neracionalnega poslovanja JP Prlekija izstopila iz JP Prlekije.

JP Prlekija so maja 2009 ustanovile občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Razkrižje in Veržej. Od leta 2020, ko je sistem nove oskrbe s pitno vodo začel delovati, sta Občini Radenci in Gornja Radgona izjema, ker nista pristali na skupnega upravljavca vodovoda. V Radencih je to bil takrat podjetje SIM, kasneje pa občinski režijski obrat, v Gornji Radgoni pa je upravljavec sistema občinsko komunalno podjetje.

Medtem je pooblaščenim državni revizor opravil pregled poslovanja Javnega podjetja Prlekija in ugotovil, da se od izgradnje vodovoda osmim občinam ni uspelo dogovoriti, na kakšen način bodo s tem vodovodom upravljale in koliko bodo za vodo plačevale.

Junija je Leljak dejal, da ima JP Prlekija skoraj 80 odstotkov vodstvenega kadra, 20 odstotkov pa tako imenovanega kadra, ki izvaja dela na terenu. “To ni prav, razmerje bi moralo biti obratno in tudi tukaj leži problem v tej predragi vodi,” je dodal Leljak.

Na včerajšnjem srečanju z novinarji je Leljak skupaj s pooblaščenim državnim revizorjem Aleksandrom Kupeljnikom konkretno pojasnil nepravilnosti v zvezi z oskrbo s pitno vodo.

Javno podjetje Prlekija je v preteklosti že vložilo tožbi proti občini Ljutomer in Radenci in v obeh primerih izgubilo. Sedaj je proti občini Radenci vložilo izvršbo, ker naj bi bila občina podjetju dolžna 2,3 milijona za dobavo pitne vode.

Na podlagi 30. člena statuta občine Radenci je župan 16. novembra 2023 izdal sklep, da bo občina Radenci Javnemu podjetju Prlekija do nadaljnjega izplačala v celoti zaračunano vodarino do konca meseca za predpretekli mesec. Od 1. do 30. septembra 2023 znaša priznani strošek za pripravo 38.864,49 kubičnih metrov vode 26.221,87€.

Občina Radenci bo podjetju za stroške zavarovanja skupne infrastrukture, stroške obnove in vzdrževanja priključkov in nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ter splošnih stroškov za skupne objekte vodovodnega sistema C v letu 2022 nakazala 25 odstotkov obračunane omrežnine.

V obdobju od 1. septembra 2023 do 30. septembra 2023 je bil znesek zaračunane omrežnine odjemalcem 24.168,87€, 25 odstotkov zaračunane omrežnine pa znaša  6.042,22€.

Pooblaščeni državni revizor Aleksander Kupeljnik je včeraj predstavil poročilo o opravljenem pregledu poslovanja Javnega podjetja Prlekija, ki je imelo v letu 2022 za 1.145.704 evrov čiste izgube ter za 293.641 evrov prenesene čiste izgube preteklih let.

Pri pregledu je Kupeljnik izpostavil, da sta dve občini naknadno izglasovali drugačne pravice, kot jih ima preostalih šest občin. “To je pri omrežnini, da pobirajo po obračunani amortizaciji, ne pa po plačani, oziroma tistem, kar javno podjetje uspe od uporabnikov pridobiti,” je dejal Kupeljnik.

Poleg nepravilnosti, ki se nanašajo na vse občine, je revizor dejal, da je pri občini Radenci izvajalec obračunal subvencije občini, čeprav ni izvajal obračuna do uporabnikov. Prav tako občina Radenci javnemu podjetju ni obračunavala najemnin.

V letu 2022 je tako bila realizirana izguba v višini 432.067€, »in sicer predvsem pri občini Radenci. Ti stroški so dejansko nastali izvajalcu, razen prevrednotovalni odhodki iz odpisa terjatev. Ker pa se upravičeno domneva, da so nastali tudi prihodki, se ti stroški pobotajo s prihodki.« Izvajalec prihodkov, ki jih je občina Radenci odobrila in tudi dejansko priznala in plačala, ni evidentiral v izkazih izvajalca.

Z revizijo so tako bile ugotovljene pomanjkljivosti, ki bistveno vplivajo na gospodarno in zakonito porabo sredstev:

  • pri neenakem pristopu občin do obračuna najemnin;
  • pri pripoznavanju vnaprej vračunanih stroškov, ki to niso pri razliki med izračunano amortizacijo in zaračunanimi najemninami;
  • pri pripoznavanju prihodkov do občine Radenci, ki po vsebini to niso in posledično izkazanih stroških, predvsem pri omrežnini, kjer se najemnine niso obračunavale ter pri slabitvi terjatev pri vodarini.

M.Z.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA