Z vilico in svinjskimi ali kokošjimi očmi na pločevinastem krožniku od hiše do hiše
Ob godu svete Lucije, sicer zavetnice vida, ki praznuje 13. decembra, so se v preteklosti povezovale številne šege in verovanja. Običaj še vedno negujejo v Turnišču, kjer so na predvečer “Licijinoga”, od hiše do hiše hodile v belo oblečene obhodnice.
Sveta Lucija je svetnica, ki je živela v 3. stoletju v Sirakuzah. Po eni izmed legend naj bi se snubec, ki ni bil krščanske vere, zaljubil v njene oči. Lucija se ga je otresla tako, da si je oči izdrla in mu jih poslala, nato pa se je zgodil čudež, ko ji je angel podaril nov par oči.
Običaj so v preteklosti negovali predvsem na Dolinskem predelu Prekmurja oz. na “Markovskon”. S pomokanim obrazom in v bel prt odete žene so nekoč z vilico in svinjskimi ali kokošjimi očmi na pločevinastem krožniku hodile od hiše do hiše z belo oblečeno spremljevalko. Le-ta je običajno čakala pred hišo, in ko se je “Licija” vrnila, otrokom iz košare ponudila pecivo ali suho sadje. Lucija je obiskovala hiše, v katerih so živeli otroci, svoj prihod oznanjala z ropotanjem po pločevinastem krožniku, starši pa so otroke z njo pogosto strašili.
Tako je v torek zvečer tudi v Turnišču otroke obiskala v bela oblačila odeta “Licija” in otrokom govorila, da bo tistemu, ki ne bo priden in ne bo ubogal staršev, izkopala oči in odnesla s krožnikom.
M.Z.
