Razstava Jožeta Dežmana močno odmeva v Bruslju
Razstava 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – Slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogledu v Zavodu svetega Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju.
Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana, gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. Razstavo so si med drugim ogledali predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber, obiskal pa jo je tudi dr. Milan Zver.
Dr. Zver je ob robu dogodka dejal, da gre za zelo pomembno razstavo, »predvsem zaradi tega, ker v tem mandatu nismo imeli veliko dogodkov na to temo sprave, poprave krivic, spomina na žrtve totalitarnih komunističnih režimov.«. »Pred tremi mandati, še v mojem prvem, smo imeli kar dve taki veliki prireditvi, kaj mladi vedo o totalitarizmih in pa tudi razstavo, ki smo jo imeli priložnostno ob celodnevni konferenci. To razstavo je pripravil takratni Študijski center za narodno spravo,« je dejal Zver in dodal, da je bilo v njegovem prvem mandatu veliko dogodkov na to temo. Takrat smo imeli še nekaj starejših poslancev, ki so ohranjali spomin na vse te dogodke in se jim je zdelo pomembno opozoriti Evropski parlament na te dogodke.
»V Strasbourgu imamo na enem lepem eminentnem prostoru plaketo v spomin na eksodus baltskih narodov, ki se je zgodil leta 1944 s strani Sovjetske armade. In ravno tam sem si prizadeval, da bi postavili ploščo v spomin vseh žrtev, ki so nastale v Sloveniji in pa v Srednji Evropi in takrat je bilo to preprečeno s strani slovenske vlade,« je poudaril dr. Zver.
“Kasneje smo v okviru platforme Spomina in vesti poskušali postaviti spomenik blizu parlamenta vsem žrtvam komunizma. Ta poskus je kasneje propadel zato, ker so bile bruseljske mestne oblasti proti temu predlogu, sedaj pa smo ponovno obudili to idejo in imamo veliko večjo naklonjenost bruseljskih oblasti, da se postavi tovrstno obeležje, ki ga Bruselj potrebuje, vsaj z nekim sporočilom žrtvam vseh totalitarnih sistemov, če ne samo komunizma,” je še dejal dr. Zver.
Angleška verzija razstave 3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – Slovenski Katin bo verjetno po Bruslju obiskala še nekatera evropska mesta oziroma mesta na drugih celinah, kjer bodo pokazali zanimanje zanjo.
M.Z.
