AFERA TRENTA

Danes je proti prvaku opozicije Janezu Janši na Okrožnem sodišču v Celju v zvezi zadevo Trenta (oz. kot jo nekateri poimenujejo Patria 2) potekala seja, kjer specializirano državno tožilstvo preganja Janšo in dva domnevna sostorilca zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic. Proces poteka proti Janši, nekdanjemu predsedniku uprave Imosa Branku Kastelicu in nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju. Proces se je začel prav farsično, saj sodniki niso bili sposobni pojasniti, ali je senat sploh sestavljen zakonito ali ne. Janšev zagovornik Franci Matoz pa je razkril tudi politične povezave obeh sodnikov porotnikov z levo politiko in zahteval njuno izločitev. 

Že kar na začetku je Janšev zagovornik Franci Matoz podvomil v zakonitost sestave senata in zatrdil, da ni sestavljen skladno z 2. odstavkom 298. člena Zakona o kazenskem postopku, ki govori o zakonitosti sestave senata.

Skliceval se je na določbe 175. in 157. člena sodnega reda in jasno razložil, zakaj sodni senat ni bil sestavljen zakonito. Povedal je, da se je kot zagovornik v konkretni zadevi ves čas trudil, da bi preveril zakonitost sestave senata in je v ta namen po razpisu naroka že 11. junija 2024 na predsednico senata naslovil zahtevo po pojasnilu načinu izbire senata (se pravi sodnika in porotnikov). Zahteval je zapisnik za preveritev načina dodelitve spisa od izločenega sodnika Marka Grišnika do tega, da je zadeva pripadla trenutni predsednici senata sodnici Cvetki Posilovič. Prav tako je zahteval predložitev obrazca SR23, ki služi določitvi sodnikov porotnikov.

Od predsednice senata je 14. junija dobil pojasnilo, da je bil sodnik Grišnik izločen. Sodnica ga je prav tako seznanila, da sta sodnika porotnika Andrej Vovk in Suzana Žilić, ki naj bi bila določena po abecednem vrstnem redu. Istočasno je bilo pojasnjeno, da je bil spis o izločitvi sodnika Brišnika najprej dodeljen sodnici Mojci Gorinek, ki pa je predlagala svojo izločitev in zato je bil spis dodeljen sodnici Posilovič.

O dodelitvi predsednice senata in sodnikov porotnikov je odločala predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli, a Matoz od nje ni pridobil ustreznih pojasnil o tem, kako je bil sestavljen senat. Še več – v obrazložitvi predsednice sodišča je bil priložen obrazec SR23 o dodelitvi porotnikov, ki ga sploh ni sestavila predsednica sodišča sama. Še vedno pa ni bilo pojasnila na kakšen način je bila zadeva dodeljena sodnici Posilovič. Priložen je bil samo izpis iz elektronskega vpisnika z vsemi sodniki, ki so razprejeni na kazenski oddelek Okrožnega sodišča v Celju.

Na ponovne Matozove zahteve je predsednica podala obrazložitev, da je izbrala sodnika porotnika glede na abecedni red, kar je razvidno iz obrazca SR23. Glede zakonitosti spisa Posilovičevi pa pojasnila ni bilo, ampak zgolj abstraktna navedba, da je bil v konkretnem primeru spoštovan pravni red in je bila zadeva dodeljena sodniku, ki pa ni nujno sodnik, ki bi bil izbran po vrstnem redu, saj je ta že lahko na vrsti za kako drugo zadevo in zato ni dobil zadeve. Pojasnilo predsednice sodišča je bilo videti, kot da se želijo prikriti pravi razlogi za izbiro specifične sodnice in porotnikov!

Sodnike porotnike se je preskakovalo

Matoz je opozoril, da sodni red nalaga, da se sodniki porotniki izbirajo po abecednem vrstnem redu. Iz priloženega delnega izpisa dodeljenim zadevam sodnikom porotnikom in pojasnila predsednice sodišča pa izhaja, da se je sodnike preskakovalo pred trenutnimi porotniki, 29. junija 2024, je bil namreč določen sodnik porotnik Zmago Turnšek, pred njim pa za isto zadevo Brigita Tratnik in ker je bil naslednji na seznamu Andrej Vovk, je bil določen on, saj je bil Milanu Vogrincu ustavljen pripad zaradi preobremenjenosti, medtem ko so za Milanom Vogrincem na seznamu trije porotniki, ki sodijo v mladoletniških zadevah. Nakar je bila na vrsti porotnica Marija Železnik, ki je bila preobremenjena, naslednja je potem bila na vrsti Suzana Žilić, ki je bila v tej zadevi tudi določena. Gre torej za jasno in nepojasnjeno preskakovanje sodnikov, kar je bistvo zadeve, ki poraja najbolj resen dvom, če ne že kar dejstvo o nezakonitosti sestave senata, ki izhaja iz delnega izpisa dodelitve oz. določitve sodnikov porotnikov. Izgovor je bil, da so bili nekateri sodniki preobremenjeni.

Matoz si ni znal pojasniti, zakaj je bila domnevno preobremenjenemu porotniku Zmagu Turnšku dodeljena druga zadeva (Rimska 3), če pa je bil preobremenjen (porota za primer Trenta se je določila 28. maja, medtem ko je bil Turnšek za zadevo Rimska 3 izbran 29. maja).

Matoz poudaril, da je na istem sodišču že prišlo do nezakonite sestave senata

Pri tem Matoz opozarja, da je prav na tem sodišču že višje sodišče v drugi kazenski zadevi, kjer je tudi zastopal Janeza Janšo, zaznalo hudo kršitev pri določanju porotnikov mimo sodnega reda, prav tako pa je takrat višje sodišče povedalo, da je porotnike izbirala nepooblaščena oseba. Zato je Matoz predlagal zaslišanje predsednice sodišča, kajti določitev sodnikov porotnikov je v njeni domeni, njeno pojasnilo, ki ga je dostavila, pa ne zadostuje, saj dejstva kažejo na nasprotno od tega, kar ona trdi. Pojasniti ni znala niti, kako so prišli od predsednika senata Grišnika na Posilovičevo in zakaj so preskakovali abecedni red tudi v primeru porotnikov. Poudaril je, da je med med sodnikom Grišnikom in Posilovičevo še 15 sodnikov po abecedi, a ni bilo nobenega pojasnila, zakaj se je zgodil tak preskok, kar je jasna kršitev sodnega reda.

Sodnica spregledala svojo dolžnost

Sodnica je Matozu ugovarjala, da sama nima nič pri izbiri same sebe niti sodnikov porotnikov, a ji je Matoz mirno razložil, da mora sodnica sama najprej ugotoviti zakonitost sestave senatna, pri tem pa ni pomembno, da je senat dodelila predsednica sodišča, saj je tudi sodnica sama odgovorna za zakonitost sestave senata. Izpostavil je še, da zahteva ni dana z namenom zavlačevanja, saj je enako zahteval že z devetimi prejšnjimi dopisi predsednici sodišča, kjer je striktno zahteval pojasnilo, kako so bili določeni porotniki in predsednica senata, in izrecno pojasnilo, zakaj je bil preskočen abecedni red.

Napetost med Matozom in sodnico Posilovič

Nakar je prišlo do povišanih tonov med Matozom in sodnico oz. je sodnica na Matoza začela vpiti, da sama o sestavi senata ne odloča in ga je napotila na vpisnik, kjer se lahko preveri podatke o dodelitvi, kot si želi, ona pa je razpravo medtem za 20 minut prekinila. Matoz ji je zabrusil, da nismo v osnovni šoli, da bi nas nekam “pošiljali” ter da sam iz vpisnika ne bo nič razbiral, saj je dolžnost sodišča, da zagotovi zakonitost senata, ne pa dolžnost obrambe. Jasno ji je povedal, da bo –  če sodnica meni, da je senat sestavljen zakonito – uporabil druga pravna sredstva, še enkrat pa je predlagal zaslišanje predsednice sodišča Petre Giacommelli, saj je postopek javen in bi bilo nedostojno, da se mimo javnosti v nekih pisarnah pregledujejo listine. Na koncu je predsednica senata popustila, prekinila sejo in poklicala predsednico sodišča Petro Giacommelli, da pove svojo plat zgodbe o tem, kako je dodeljevala sodnike in porotnike.

Giacommelijeva neprepričljivo o tem, kako je izbirala sodnike

Po premoru je res prišla predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacommelli, da bi pojasnila nejasnosti v zvezi z dodeljevanjem sodnikov, a se je zelo sumljivo zapletala in na sploh zvenela sila neprepričljivo.

Pojasnila je, da pri sodnikih porotnikih vodijo evidence, kje vse so bili sodniki porotniki že dodeljeni. Če je preobremenjen, ga preskočijo in gredo na naslednjega. Na Matozovo vprašanje, kdo določi, da je porotnik preobremenjen, je povedala, da ona sama. Ko jo je Matoz povprašal o specifičnem porotniku, je povedala, da ne more reči na pamet, a da vedno izberejo porotnika, ki ni preobremenjen. “Sta bila dva porotnika – Tratnik in Turnšek – preobremenjena“, se je vprašal Matoz in na vprašanje ni dobil pravega odgovora.

V zvezi z dodelitvijo Posilovičeve je predsednica Giacommelli povedala, da imajo vsako leto letni razpored dela sodnikov, pri čemer so v specializirane zadeve (XK) porazdeljeni trije razpravljajoči sodniki (Turinek, Brišnik, Posilovič). Ostala dva sta bila izločena, tako da je ostala le Posilovičeva.

Matoz jo je povprašal, če se da seznam preveriti po abecednem redu. Predsednica sodišča mu je odgovorila, da se seveda da, on pa jo je vprašal, zakaj do zdaj tega niso naredili. Predsednica sodišča je rekla, da je zapisnik elektronski in mu ga zato “ne more pokazati” (za izpisek in izvoz datotek še najbrž ni slišala …).

Matoz je vztrajal, da se pisno obrazloži, kako so bili dodeljeni sodniki, da bo lahko sam preveril, če so bili sodniki res izbrani po abecednem redu, pri tem pa vprašal še, če obstaja kakšen interni akt, ki določa, kdaj je porotnik preobremenjen. Sodnica prizna, da ne obstaja in da tudi sodni red tega ne določa. Torej je v njeni diskreciji, da določi, kdaj je kateri porotnik preobremenjen!

Sodnica je sejo prekinila do 13. ure

Matoz pa tudi ostali zagovorniki obtoženih niso bili zadovoljni s pojasnili predsednice sodišča. Vztrajali so, da to, kar je sodnica pojasnila ustno, predloži še pisno, da bodo lahko preverili zakonitost dodelitve senata. Predsednica sodišča je namreč – kot izpostavlja Matoz – pojasnila, bi lahko iz elektronskega zapisnika že predhodno posredovala zadeve (procesne akte), ki so prispeli na posamezen dan, da bi se videlo, ali je bil upoštevan abecedni vrstni red sodnikov, kar do zdaj ni bilo pojasnjeno. Tudi danes je poznala samo opravilne številke procesnih aktov, ne pa tudi priimkov oz. začetnic priimkov posameznih obdolženih (oz. strank). Brez tega se dejansko ne da preveriti zakonitost dodelitve predsednice senata.

Kar se tiče določitve sodnika porotnika, pa je Matoz mnenja, da merila, kdaj se to lahko zgodi, niso bila pojasnjena. Pri sodnikih je to v sodnem redu jasno določeno. Pri sodnikih porotnikih pa 175. člen sodnega reda določa zgolj, da se pazi na približno enakomerno obremenjenost, nič pa o tem, kdo ima diskrecijo, da odloča o preobremenjenosti.

Glede na to, da sta bila dva porotnika na seznamu pred porotniki, ki so bili na koncu določeni, je treba pojasniti na podlagi česa in kako je bilo odločeno o preobremenjenosti sodnikov porotnikov – o tem bi morala biti izdana odredba ali bi moralo biti zapisano v razporedu, kar pa ni bilo.

Matoz je bil zato prepričan, da ni pogojev za vodenje obravnave, dokler ta pojasnila niso pisno izkazana. Odvetnika soobtoženih (Hrvatin in Fišer) sta se pridružila predlogu za pridobitev podatkov in listin o delu ustavitve pripada določenih porotnikov in meril, ki so bila pri tem uporabljena, kot tudi iz vidika podlage za oceno predsednice sodišča. Predsednica senata je zato sejo prekinila do 13. ure.

Matoz razkril, da sta sodnika porotnika politično obremenjena

Predsednica sodišča je pripravila pisno obrazložitev tega, kako je bil sestavljen senat, ki pa jo bodo zagovorniki obtoženih preučili kasneje. Matoz je želel zaslišati še porotnike v zvezi z okoliščinami 6. točke 39. člena ZKP, in sicer najprej Andreja Vovka:

Ali je bil član kakšne politične stranke? (Že prej je povedal, da je bil član Naše Dežele.) Povedal je, da je bil v mladosti privrženec LDS, a ni nikoli kandidiral. Ali drži, da naj bi leta 2006 kandidiral na listi LDS za občinski svet Občine Šoštanj? Pravi, da je tega že dolgo, da je možno in se ne spomni več. Pravi, da član stranke ni bil nikoli, je pa s stranko simpatiziral.

Matoz je po zaslišanju zahteval izločitev sodnikov porotnikov

Matoz je po vprašanjih podal predlog za izločitev obeh sodnikov porotnikov, saj obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njuno nepristranskost. Glede na splošno razlikovanje doktrine ESČP, ki jo je prevzela tudi naša ustava, glede na vzpostavitev objektivnega videza nepristranskosti in krnitev dejanske doktrine nepristranskosti, bi v zvezi s sodniki porotniki opredelil na primer ESČP, kar se tiče izbire nepristranskih porotnikov, saj je tudi za sodnika porotnika izbran le nekdo, ki po objektivnih okoliščinah ne more biti v naprej zainteresiran za določene odločitve (Holmes proti Švedski). Za člana porote je izbran le nekdo, ki nima vnaprejšnjega interesa v katerokoli smer in kjer niti ni podan zunanji videz takega interesa. Zaradi takega videza člana porote je Evropsko sodišče judiciralo tudi v zvezi s povezanostjo člana porote v zvezi z neko politično opcijo, kadar gre za sojenje politiku. Podobno velja v konkretnem primeru. Porotnik Andrej Vovk je bil namreč kandidat za občinskega svetnika na listi LDS, ki je v tistem času pa tudi danes (integrirana v Gibanje Svoboda) aktivna in ostra nasprotnica stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše.

Ni treba posebej argumentirati. Vsako aktivno udejstvovanje v neki politični opciji že naravno pripelje do tega, da tak porotnik ne objektivno ne subjektivno ne more biti nepristranski. Pri tem pa mora biti izključen vsak razumni dvom v to, da bi sodišče o tem odločalo pristransko.

Volk je bil LSD-ovec

Glede na dejstvo, da je porotnik Vovk samo potrdil, da je v letu 2022 kandidiral za poslanca kot kandidat stranke Naša dežela v volilni enoti Velenje, je povsem verjetno, da je aktivno političen, se aktivno udejstvuje v politiki in da ima nedvomno že po naravi neko prepričanje, ki niti ni pomembno, ali je pozitivno ali negativno do obdolženega – pri čemer Matoz domneva, da je mnenje do obdolženega najbrž negativno glede na to, da je sodeloval z LDS.

Žilićevo je imenovala Katičeva

Enako velja za Žiličevo, je povedal Matoz. Kot je sama izpovedala, je bila v času, ko je bila direktorica občinske uprave sedanja pravosodna ministrica Katičeva, imenovana za vodjo pravne službe, čeprav ne ve, kdo je formalno podpisal pogodbo, je pa nesporno, da je bila ta čas v odnosu podrejene do Katičeve. Glede na to, da je pri ministrici Katičevi na internetu moč najti številne članke in njene citate iz nastopov, kjer zelo rada napada usmeritev stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janšo (včasih se celo o njem izraža žaljivo), je povsem po mnenju zagovornika jasno, da je zaradi sodelovanja Žilićeve s Katičevo kršen objektivni videz nepristranskosti.

Matoz zato meni, da sta za oba porotnika podana razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP za izločitev in da pri tej kazenski zadevi ne moreta nepristransko soditi.

Samovolja predsednice sodišča Giacommellijeve – Matoz bi jo izločil

Ne glede na današnje pojasnilo predsednice okrožnega sodišča Petre Giacommelli o sestavi senata pa je Matoz menil, da obstajajo veliki dvomi v zakonitost sestave senata. Kot je že prej poudaril, se je to že pripetilo v prejšnji kazenski zadevi, ki se je zgodila na tem okrožnem sodišču, in je prišlo pri določitvi porotnikov do hudih kršitev – celo takšnih, da se je porotnik določal v času, ko še o izločitvi prejšnjega porotnika ni bilo odločeno, prav tako pa je v prejšnjih zadevah odločala zapisničarka, ki za to ni bila pooblaščena. Tudi takrat je predsednica sodišča zavrnila vse dvome o zakonitosti določitve porotnikov, kakor tudi vse zahteve za izločitev, čeprav je bilo kasneje s strani pritožbenega sodišča ugotovljeno, da je bil evidentno kršen sodni red in da so sodili sodniki, ki niso bili zakonito določeni. Po današnji obrazložitvi predsednice sodišča je verjetno, da sodnika nista bila določena zakonito, saj predsednica sodišča ni znala razložiti, kako je prišlo do tega, da sta bili že 28. 5. 2024 na obrazec SR23 vpisani Andrej Volk in Suzana Žilić, čeprav sta bila določena Melita Tratnik in Drago Turnšek. Predsednica sodišča je zagovorniku (Janši) na dvome o sestavi senata odgovarjala selektivno in nepopolno.

V kolikor bi veljal tak način, bi to dopuščalo enostavno zlorabo sistema sodnikov zagovornikov po abecednem redu in kršitve načela zakonitosti iz Ustave RS, saj je povsem jasno, da nihče ne more biti vnaprej ali mimo pravil določen, da bo sodil v neki zadevi. V tem primeru pa prihaja celo do suma, da je obrazec SR-23, s katerim se določajo sodniki porotniki, vpisovala kar administratorka, ne pa predsednica sodišča. Zato je Matoz predlagal tudi izločitev predsednice sodišča Petre Giacommelli glede na korespondenco med njo in obtožencem (od 11. 6. dalje), kjer je izkazala oblastno aroganco, saj ni želela postreči s podatki pred več urgencami in pozivi. Matoz meni, da je podan utemeljen dvom v njeno nepristranskost v tej zadevi, saj je s svojim ravnanjem očitno porotnike nepravilno določala.

Sodnica je obravnavo prekinila in odločila, da se bo glavna obravnava nadaljevala, ko bo na podlagi 42. člena ZKP odločeno o podanih razlogih za izločitev. Pri čemer že določeni datumi glavnih obravnav zaenkrat ostajajo nespremenjeni.

vir: M. I. (Nova24tv.si)