Imane Khelif naj bi imela redko genetsko anomalijo oziroma motnjo v spolnem razvoju, imenovano Swyerjev sindrom, za katerega je značilna prisotnost XY kromosoma (zaradi česar je bila lani tudi diskvalificirana). A XY kromosom imajo lahko le dečki oziroma moški, dejstvo pa je, da Khelif ni edina atletinja z anomalijo – a je bilo ostalim v preteklosti ravno zaradi tega prepovedano tekmovati. Za kaj torej gre?
Swyerjev sindrom, znan tudi kot 46 XY popolna čista gonadna disgeneza (CGD), je redka motnja spolnega razvoja, za katerega je značilen neuspešen razvoj spolnih žlez (tj. testisov ali jajčnikov). Običajno je človeški genotip sestavljen iz 46 kromosomov: 22 parov, ki sestavljajo avtosomne kromosome, in 23. par spolnih kromosomov, ki določajo spol novorojenčka.
Gre za redko genetsko motnjo, defekt
Če imajo spolni kromosomi XX genetsko zasnovo, običajno vodijo do razvoja ženskih spolnih organov, genetska zasnova XY pa vodi do razvoja moških spolnih organov. Ljudje s Swyerjevim sindromom imajo torej XY genetsko zgradbo ali genotip, vendar razvijejo zunanja ženska spolovila. Sindrom spada pod dežnik genetske motnje – nekoč znane kot “hermafroditizem”, danes kot “interspolnost”.
Natančna incidenca Swyerjevega sindroma ni znana, je pa približno 1 na 100 tisoč, incidenca popolne gonadne disogeneze pa 1 na 20 tisoč rojstev. Simptomi sindroma so nerazvite prsi, pomanjkanje menstruacije, nadpovprečna višina, neporaščeni sramni ali aksilarni predeli (pazduhe ali noge).
Ljudje s Swyerjevim sindromom imajo ženske spolne organe, a popolnoma nerazvite jajčnike, zaradi česar tudi ne proizvajajo ženskih hormonov, ne razvijejo sekundarnih značilnosti, povezanih z XX, ne pridejo v puberteto in so neplodni, navaja združenje zdravstvenih strokovnjakov Osmosis from Elsevier.
Na pomembno dejstvo so opozorili tudi Mladi zdravniki, ki so ob razlagi tega genetskega stanja dodali, da se v tem primer “v puberteti telo razvije pod vplivom testosterona, kar ima trajni učinek na mišično moč, eksplozivnost, vzdržljivost, tudi če si ta XY oseba kasneje z zdravili niža nivo testosterona”. Vsega tega običajne ženske ne morejo razviti, zato so ljudje s tovrstno genetsko motnjo bistveno bolje fizično grajeni, kar jih v športu postavlja v neenakopraven položaj nasproti ženskam.
Prehod skozi puberteto ima velik pomen za atletsko uspešnost, rast hormonov in mišične moči izboljša atletsko zmogljivost. Puberteto dečki sicer lahko doživljajo približno dve leti kasneje kot deklice a je njihova telesna pripravljenost drugačna, ugotavlja Health Clinic organizacija. To je tudi razlog, da imajo deklice več možnosti za poškodbe, sploh pri skakanju in doskoku v atletiki, ravno zaradi razlike v uporabi mišic. Med puberteto se velikost telesa poveča pri obeh spolih, vendar fantje dobijo tudi izbruh testosterona, kar ima za posledico večje in močnejše mišice za nadzor njihovega novega telesa; dekleta ne dobijo tako hitre rasti mišične moči.
Ostali atleti so morali znižati nivo testosterona, da so lahko tekmovali
Kheliff pa ni edina z motnjo spola med atleti, med bolj znanimi je primer Caster Semenja, Južnoafričanke, ki je leta 2009 podrla svetovni rekord na 800 metrov na afriškem mladinskem prvenstvu. Kmalu zatem so tudi drugi športniki javno podvomili o njeni izrazito moški postavi. “Takšni ljudje ne bi smeli teči z nami,” je dejala italijanska tekačica Elisa Cusma. “Zame ni ženska. Ona je moški,” je poročal BuzzFeed.
32-letna Semenya ima zdravstveno stanje, znano kot hiperandrogenizem (endokrina motnja), za katerega so značilne višje ravni testosterona od običajnih, hormona, ki povečuje mišično maso, moč in hemoglobin, kar vpliva na vzdržljivost.
Med bolj znanimi primeri je tudi indijski šprinter Dutee Chand, prav tako diagnosticiran s hiperandrogenizmom, ki mu je bilo zaradi previsoke ravni testosterona prepovedano tekmovati na olimpijskih igrah, dokler ni po pravni bitki in po jemanju hormonske terapije na OI le nastopil.
Odločitev, da Chandi prepovejo tekmovati, je temeljila na njihovi trditvi, da “ženske z visokim testosteronom ne spadajo v meje “normalne” ženske biologije, kar jim daje nepošteno prednost. Če bi želele tekmovati kot ženske, bi po pravilu morale jemati hormone ali opraviti invazivne operacije. V nasprotnem primeru bi se lahko pomerile z moškimi”. Tako sta leta 2015 odločila Mednarodna atletska zveza (IAAF) in Mednarodni olimpijski komite (MOK).
Je Alžirija hotela to medicinsko stanje izkoristiti?
Poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve ugotavlja, da alžirska zakonodaja ne ščiti LGBT oseb in da tej ideologiji niso naklonjeni, zato so številni tudi podvomili, da bi Alžirija na tekmovanje poslala nekoga, ki se “identificira kot trans”. Se pa ob tem prav zato poraja tudi dvom v to, da so bili o Khelifini diagnozi pri prijavi na tekmovanje korektni ali pa so njeno stanje želeli izkoristiti.
Danes velja, da morajo skladno s pravili športnice z razlikami v spolnem razvoju (DSD), ki imajo za posledico visoko raven testosterona, da lahko tekmujejo v ženskih disciplinah, znižati raven testosterona na raven “zdrave ženske z jajčniki, in to eno leto pred tekmovanjem.” Lahko vzamejo kontracepcijske tabletke, dobijo mesečno injekcijo ali opravijo operacijo odstranitve mod.
Vir: A. H.(Nova 24)
