Ta bo še dražja, če državljani ne preprečimo likvidacije strateškega Teša, ki daje tretjino slovenske elektrike tudi tedaj, ko ni sonca in ko je vodostaj slovenskih hidroelektrarn nizek.
Razmere v povezavi s Tešem naj bi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi zvesti vojščak energetskega lobija Bojan Kumer, reševali z interventnim zakonom, ki bi zagotovil javno službo za oskrbo s toploto. Sporočajo, da je ukrepanje države nujno, saj Holding Slovenske elektrarne (HSE) družbe Teš zaradi pravil EU ne more več financirati.
Poslovanje z izgubo, kaj pa kuponi?
Termodivizija HSE, v katero sodita Teš in Premogovnik Velenje, bo po neuradnih informacijah prihodnje leto predvidoma poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijonov evrov. Skupaj naj bi imela 125 milijonov evrov negativnega EBITDA (celotni poslovni izid, povečan za amortizacijo in odhodke za obresti) ter 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka.
Ker je Teš edini dobavitelj toplote v Šaleški dolini, bi njegov stečaj pomenil nedopustno tveganje za več kot 35 tisoč prebivalcev in tudi za gospodarstvo, zato je treba ukrepati takoj, je v izjavi za medije dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu, tako predvideva omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje, ki bi temeljila samo na ogrevanju. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto, ki mora biti neposredno povezana s termodivizijo HSE. Pri reševanju težave je treba namreč upoštevati tudi pravila EU glede dodeljevanja državne pomoči, dodaja Kumer.
Teš in Premogovnik Velenje bi po tem scenariju izločili iz HSE, upravljal pa bi ju neposredno Slovenski državni holding (SDH). Ocenjeni letni strošek države za vzdrževanje Teša in premogovnika naj bi znašal približno 150 milijonov evrov.
Spremenjeni režim obratovanja po neuradnih informacijah ne bi pomenil konca tržnih dejavnosti, bi pa jih močno omejil. Na ministrstvu nameravajo poiskati »maksimizacijo oziroma optimum novega režima obratovanja«. Kje so tu kuponi, s katerimi nekateri mastno služijo, za zdaj ne razkrivajo.
Ukrep naj bi veljal, dokler ne vzpostavijo alternativnega sistema ogrevanja, morali pa bodo spoštovati vsa načela pravičnega prehoda. »Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabijo dobički energetskih podjetij,« je napovedal Kumer. Vendar pa so njegove napovedi bolj na ravni lepih, vendar neuresničljivih želja. Sešel se je tudi z županoma Šoštanja in Velenja ter vodstvom HSE, predstavniki SDH in sindikatov. Pričakuje, da bodo v sodelovanju z njimi rešitve dodelali v nekaj tednih, javnost pa bodo o napredku obveščali sproti.
Ne more vplivati, je pa minister!
Zaveda se, da z rešitvami ne bodo zadovoljni vsi, a na »nastale okoliščine« (menda) ne more vplivati.
Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2.500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke. Z interventnim zakonom bi tudi pridobili čas do sprejetja dveh zakonov, ki bosta določila prihodnost šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika.
Na ministrstvu po neuradnih informacijah opozarjajo, da bi se brez izločitve termodivizije prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer izredno donosen.
Da je ukrepanje države nujno, so opozorili tudi v HSE, kjer Teša od 2025 zaradi pravil EU o državni pomoči ne bi mogli več financirati. »Brez ustrezne rešitve bo tako Teš leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi Premogovnik Velenje, saj je Teš njegov izključni kupec,« so zapisali v HSE, kjer naj bi skupaj z vodstvoma Teša in Premogovnika Velenje ter zunanjih strokovnjakov v zadnjem letu preučili vrsto scenarijev in izvedli številne analize, povezane s prestrukturiranjem termodivizije.
Plačevati bi morali tržno cene elektrike
A HSE bo imel z letom 2025 omejene pristojnosti in možnosti v zvezi s financiranjem nadaljnjega poslovanja Teša in Premogovnika Velenje, dodajajo. Takrat namreč ne bodo več izpolnjeni pogoji za uporabo dosedanjih metod financiranja, to je plačila tržne cene električne energije v kombinaciji s periodičnimi dokapitalizacijami ali plačila cene električne energije, oblikovane po metodi dodatka na stroške. Po tem datumu bi smel HSE Tešu plačevati izključno tržno ceno električne energije, vsako drugo financiranje termodivizije pa bi bilo lahko neskladno s pravili EU o državni pomoči.
Sodelovanje pri reševanju težave so pozdravili v Premogovniku Velenje. Generalni direktor Marko Mavec je v sporočilu za javnost pojasnil, da bodo v premogovniku postopno zmanjševali proizvodnjo premoga: »Ta bo potekala na enem odkopu in bo skoncentrirana na jamo Preloge, medtem ko bomo v jami Pesje hkrati začeli zapirati jamske objekte.« V družbi se po njegovih besedah nadejajo čim hitrejšega sprejetja zakona o postopnem zapiranju premogovnika, v okviru katerega bodo zagotovljena sredstva za zapiralna dela in sanacijo prostora.
Tudi sindikati so pozdravili korak k reševanju problematike izhoda iz premoga. Po besedah predsednika sindikata Teša Danila Tajnika pričakujejo čimprejšnje zakonodajne rešitve, ki bodo postavile temelje pravičnemu prehodu. K temu je pozval tudi predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot. »Rešitve, predstavljene na današnjem sestanku pri ministru, so eno od izhodišč za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj vsaj do leta 2033, verjamem pa, da tudi pozneje,« je dejal.
Velenjski župan Peter Dermol pa je medtem v izjavi izpostavil, da na težave in potrebe Šaleške doline opozarjajo že dolgo, a se tudi ob napovedi interventnega zakona zdi, da jih nihče ne sliši. Ob interventnem zakonu bi po njegovih besedah morali sprejeti tudi zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Brez teh dveh zakonov bi ukrepi države ogrozili pravičen prehod regije, je prepričan.
V gospodarstvu zaskrbljeni, na delu spet »nevladniki«
Finančne težave Teša z zaskrbljenostjo spremljajo tudi v gospodarstvu. Kot so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije, bo država z zmanjševanjem njegovega obratovanja še bolj odvisna od uvoza elektrike in še bolj ranljiva v primeru, če se energetska kriza ponovi.
V zvezi z dogajanjem glede Teša pa so se oglasili tudi nevladniki, kot je to že običaj v državi pod vlado Roberta Goloba. V Greenpeaceu Slovenija so spomnili, da so skupaj z drugimi civilnodružbenimi organizacijami pred več kot desetletjem glasno opozarjali na vse anomalije v zvezi s projektom Teš 6. Ob tem so povlekli vzporednice z načrtovanim projektom JEK 2. Slednjemu pa v GZS ostro oporekajo.
Teš je sicer v izgubo zašel leta 2014, preden je šesti blok sredi leta 2015 začel poskusno obratovati. V nadaljnjih letih je imel najnižjo izgubo leta 2019, ko se je ta ustavila na nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Nato je izguba leta 2020 narasla na 280,4 milijona evrov, leta 2022 je dosegla dobrega pol milijona evrov in lani okoli 45,9 milijona evrov. Izjema je bilo leto 2021, ko je Teš prejel 261 milijonov evrov odškodnine zaradi Alstomove podražitve graditve šestega bloka in posloval s 7,1 milijona evrov čistega dobička.
Albin Vrabič, Velenje: »Gre za strateški objekt«
Domačin Albin Vrabič, inženir strojništva, mag. znanosti, nekdanji učitelj mehanike in ravnatelj strojne, rudarske in okoljevarstvene šole, je sredi avgusta na omrežju X zapisal: »V večernih konicah je cena elektrike že 800 evrov za MWH. Brez modernega in odlično vzdrževanega TEŠ, ki daje tretjino slovenske elektrike, bi bila cena za uvoženo elektriko še bistveno višja. In vladajoči bi TEŠ likvidirali. Ne, ker gre za strateški objekt.«
Janša realistično o TEŠ
Janez Janša, predsednik SDS, je že ob prvih napovedih zdajšnje koalicije zapisal: »TEŠ lahko zapremo šele takrat, ko bo zgrajen 2. blok NEK. Nič prej. To zagotovo ne bo do leta 2030. Razen če koalicija KUL Svoboda napoveduje dva dni na teden brez mesa in brez elektrike.«
GZS: Primerjava med Teš 6 in JEK 2 je povsem zgrešena
GZS: »Skrbi odziv nekaterih nevladnih organizacij, ki poskušajo težave Teša 6 izkoristiti kot argument proti izgradnji JEK 2 samo na podlagi vzbujanja strahu pri splošni javnosti glede potencialnih finančnih tveganj pri graditvi JEK 2. Gre za pavšalne ocene, ki niso podkrepljene s strokovnimi argumenti in škodijo demokratični razpravi o projektu drugega bloka krške nuklearke (JEK 2), ki bo aktualna v prihodnjih mesecih do predvidenega referenduma.«
