Prehranska samooskrba v Murski Soboti: primeri dobre prakse

Krajšanje dobavnih verig in lokalna samooskrba

Eden največjih izzivov današnjega časa je zagotoviti stabilne in trajnostne vire hrane, kar postaja vse bolj očitno tudi v Murski Soboti. Z udeležbo v evropskem projektu Cities 2030 se občina aktivno osredotoča na krajšanje dobavnih verig in povečanje lokalne samooskrbe. Ta projekt vključuje različne aktivnosti, katerih cilja sta povečanje ozaveščenosti o pomenu lokalno pridelane hrane ter izboljšanje dostopnosti do teh virov za prebivalce in ustanove.

V okviru omenjenega projekta sta si slovenska partnerja Inovacijsko-tehnološki grozd – ITC in Mestna občina Murska Sobota prizadevala za izboljšanje ozaveščenosti o pomenu lokalno pridelane hrane. Lotili so se ga z dveh smeri, na eni z živim laboratorijem Zelene točke, na drugi s ponovno oživitvijo tržnice v mestnem jedru Murske Sobote. »V okviru Zelene točke so potekali različni promocijski dogodki s predstavitvami lokalno pridelane hrane, ko so lahko kupci poreklo hrane preverili z branjem kod QR na polici v trgovini Zelene točke. Rešitev je plod sodelovanja med strokovnjaki ITC-ja, Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru in kratke dobavne verige Zelena točka. Pri tem se je več kot dvajset lokalnih ponudnikov vključilo v sistem sledljivosti in danes lahko kupci sledljivost preverjajo pri nekaj manj kot 70 proizvodih,« pojasni Denis Topolnik iz Zelene točke. Po drugi strani si je Mestna občina Murska Sobota prizadevala z dogodki, poimenovanimi Z vesi v varaš, vključiti čim večje število lokalnih pridelovalcev ter jim ponuditi prodajni prostor za njihove proizvode. Tako se je v dveh letih zvrstilo več kot deset dogodkov, na katerih je prodajni prostor zasedlo več kot petnajst lokalnih ponudnikov.

Zelena točka in Digitalna kmetija

Zelena točka trenutno povezuje več kot sto lokalnih pridelovalcev in končne kupce z njihovimi izdelki oskrbuje v prodajalni na Industrijski ulici 5a v Murski Soboti. Oskrbuje tudi več kot 150 javnih ustanov, kot so šole, vrtci, domovi za starejše in bolnišnice, pa tudi sektor HoReCa po Pomurju, po novem tudi na območju Štajerske vse do Lenarta in Ptuja. V načrtu je razširitev razvozov do Maribora z okolico. Naročene razvoze opravljajo tudi do gospodinjstev in podjetij po Pomurju. Zelena točka nenehno vabi lokalne pridelovalce, da se ji pridružijo. »Na žalost vemo, da število teh ne raste, ampak vedno bolj upada, zato Zelena točka vzpostavlja t. i. Digitalno kmetijo. Z njo želimo povečati lokalno pridelavo zelenjave iz lastne proizvodnje in vplivati še na druge kmetije, da bi svojo priložnost poiskale v zelenjadarstvu. Letos smo tako pri Zeleni točki prvič vzpostavili lastno proizvodnjo na dveh hektarjih zunanjih površin in delno v rastlinjakih, ki trenutno obsegajo nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov,« pravi Topolnik. Odzivi ustanov in podjetij so pozitivni, saj se jih čedalje več odloča za zabojček Zelene točke. Zelena točka namreč zabojčke, ki si jih lahko naročniki sestavijo po lastni želji, dostavlja neposredno v podjetja po celotni pomurski regiji. Paleta izdelkov je objavljena na njihovi spletni strani zelena-tocka.si. »Opazili smo spremembe v nakupovalnih navadah, saj zdaj že več kot 50 odstotkov kupcev išče lokalno zelenjavo, pri čemer cena ni več najpomembnejša.«

Širitev in krepitev lokalnih projektov

Murska Sobota s svojim pionirskim pristopom na področjih trajnostnega razvoja in lokalne samooskrbe v Sloveniji postavlja nove standarde. Čeprav trenutno ni načrtov za širitev projekta Cities 2030 na druge kraje, ostaja občina odprta za nova sodelovanja in priložnosti. S tovrstnimi projekti postaja Murska Sobota zgled drugim mestom in občinam v Sloveniji pri tem, kako lahko lokalne skupnosti s premišljenimi ukrepi in inovacijami prispevajo k boljši prihodnosti za svoje prebivalce.

 

Natalija Kreft, Soboške novine, september 2024