In brez kmeta in kmetijstva ni hrane. Hrana je najbolj strateška surovina od vseh. Brez elektrike in nafte se moderna civilizacija vrne nazaj v železno dobo, vendar preživi. Brez kmeta, kmetijstva in hrane v kratkem času izumre.
Še nekaj desetletij nazaj bi takšni stavki zveneli čudno, ker je bila njihova vsebina samoumevna. Tako kot zatrjevanje, da obstajata dva spola, da je oče moški in mama ženska, da rastline za svoj obstoj in rast potrebujejo CO2, da resnic ne more biti več itd. Danes žal živimo v razmerah, ko celo naravne danosti niso samoumevne in ko je marsikje na zahodu potrebno urbani populaciji dopovedovati, da kmet in kmetijstvo ne uničujeta planeta, ampak omogočata človeški vrsti preživetje in razvoj.
V roku življenja dveh generacij oziroma praktično čez noč je bilo pozabljeno, da je tudi evropsko celino ali njene dele še dobrega pol stoletja nazaj ob slabih letinah pestila lakota in da sta šele razvoj kmetijstva in skupna evropska kmetijska politika znotraj EU odpravila ta problem. Preko noči je bila pozabljena tudi najnovejša izkušnja iz prvega obdobja pandemije COVID19, ko je bila zaradi pretrganih logističnih povezav marsikje krajši čas na voljo samo lokalno pridelana in predelana hrana.
Globalizacija je drastično spremenila svet, ki je danes bolj povezan in bolj tehnološko razvit. Hkrati je omogočila negativne pojave, ki se kažejo npr. v interesu dela farmacevtske industrije po opuščanju zdravega načina življenja. Več je raznih odvisnosti, večji so njihovi dobički. Spremljamo lahko tudi milijardna vlaganja v pridelavo umetnega mesa. Ta vlaganja se bodo povrnila toliko prej, kolikor bolj bo zaradi omejevanja živinoreje zrasla cena naravno pridelanega. Ni vsak glas v prid dobrobiti živali in omejevanju izpusta metana glas humanitarcev in ljubiteljev živali. Veliko hrupa delajo umetno ustvarjane združbe tako imenovane civilne družbe, ki jih preko različnih vzvodov financirajo multinacionalke ali njihovi »neprofitni« skladi ter fundacije.
Zavest o pomenu hrane in kmetijstva in potrebi po čim večji samo zadostnosti pri pridelavi hrane v Sloveniji je zato treba prednostno okrepiti. Kmetijstvo ni zgolj neka dopolnilna dejavnost, ki omogoča urejeno podeželje, poseljenost gorskih predelov države ali posebna socialna kategorija. Kmetijstvo je v teh nemirnih in vse bolj negotovih časih (ko nikoli ne vemo, kdaj bo kaka vojna izbruhnila ali se razširila v soseščini, kdaj bo izbruhnila kaka nova pandemija ali udarila naravna katastrofa…) najbolj strateška gospodarska panoga, ki poleg vsega pomaga ohranjati tudi zdravo pamet v državi. Zato potrebuje posebno skrb in zadostna vlaganja in čim manj birokratskih ovir. Ter seveda močne stanovske organizacije, ki bodo razumno, vendar odločno zagovarjale slovenskega kmeta. Prva med njimi je Kmetijsko gozdarska zbornica.
Zaradi vsega navedenega volitve v njene organe še nikoli niso bile tako pomembne kot letos. Ne samo za kmeta in kmetijstvo, ampak za vse, ki živimo v Sloveniji.
Spoštovani, 6. oktobra bo odločal glas vsakega člana oziroma članice. Če ste član, se volitev udeležite. Povabite k udeležbi vaše prijatelje, znance, ki so člani KGZS ter namenite svoj glas društvu Forum za kmetijstvo in podeželje SDS.
Podprite ekipo, ki bo delala v korist slovenskega kmeta, slovenskega podeželja, Slovenije kot celote in vseh nas. Brez hrane ni življenja in brez kmeta ni hrane.
Janez Janša (Demokracija)
