V letu, ko Slovenija obeležuje Leto generala Rudolfa Maistra, je odločitev Ministrstva za kulturo o soglasju za odstranitev hiše Frančiške Tomšič, matere generala in narodnega junaka Rudolfa Maistra, sprožila številna vprašanja. Med drugim se sprašujejo tudi v Zvezi društev generala Maistra, ki je na ministrstvo naslovila protestno pismo.
Ministrstvo je namreč preklicalo status spomeniško zavarovane kulturne dediščine za hišo v Trebnjem, s čimer se odpira pot za njeno rušenje. Po neuradnih informacijah naj bi na tem mestu zgradili večstanovanjski objekt.
Zveza opozarja, da so bile pridobljene dve oceni o gradbenem stanju hiše, a ministrstvo naj bi pri svoji odločitvi upoštevalo zgolj tisto, ki hišo označuje kot neprimerno za obnovo, medtem ko je druga ocena potrdila, da je ohranitev mogoča. Odločitev zato sproža pomisleke glede varovanja zgodovinske in kulturne dediščine v Sloveniji.
Kaj sporočamo, če v letu, posvečenem generalu Maistru, dovolimo odstranitev hiše njegove matere? Je to znak, da naša zgodovina in spomin nimata več prave vrednosti?
Na tovrstno katastrofo so se oglasili tudi v SDM z zapisom:
Žalosti nas dejstvo, da se namenja obširna sredstva za nevladne organizacije, ki delujejo politično, obenem pa rušijo temelje slovenske kulture in družbe. Pri tem pa ni denarja za obnovo in ohranitev nepremičnin, ki so neločljivo povezane z osebami, ki so ustvarile našo državo, kot jo poznamo sedaj, kot je nedavni primer ohranitve hiše Maistrove matere V letu Rudolfa Maistra, ko praznujemo njegov neprecenljiv prispevek k slovenski identiteti in samostojnosti, se soočamo s šokantno odločitvijo – napovedanim rušenjem hiše Maistrove mame. Ta hiša ni le del lokalne arhitekture, temveč simbol našega naroda, ponosa in zgodovine. Z rušenjem tega objekta rušimo tudi del svoje preteklosti in narodne identitete, obenem pa ogrožajo spomin na družino, ki je v lokalnem okolju pustila velik pečat.
Levica ne ruši zgolj stavb, ampak sistematično spodkopava temelje naše kulture in vrednot. Pod krinko “napredka” in “vključenosti najsibkejsih” nam vsiljujejo teme, ki razdirajo družbo – od LGBT agende do nekontroliranih migracij, ki spreminjajo demografsko sliko naše države. To niso vprašanja vključevanja, temveč sredstva za rušenje naše kulturne dediščine in družbene kohezije!
Maistrov duh nas uči, da se borimo za svojo domovino, zgodovino in prihodnost. Ne dovolimo, da postane leto Rudolfa Maistra leto, ko bomo dovolili izbris njegovega spomina.
GO