Spomnimo. V Nemčiji je v mestu Aschaffenburg prišlo do tragičnega napada, v katerem sta bila ubita 41-letni moški in dveletni otrok, dve osebi pa sta bili huje ranjeni. Napadalec, 28-letni afganistanski migrant, je bil na kraju dogodka aretiran.
V Avstriji je v mestu Beljak 23-letni sirski migrant z dovoljenjem za bivanje z nožem napadel več mimoidočih. V napadu je 14-letni deček umrl, pet ljudi je bilo ranjenih, od tega trije huje. Kasnejša preiskava je pokazala, da je napadalec prisegel zvestobo skrajni skupini Islamska država.
V Berlinu je pri spomeniku holokavsta 19-letni sirski migrant napadel 30-letnega španskega turista. Osumljenec je bil kmalu po dejanju aretiran, preiskovalci pa so potrdili, da je bil motiviran z verskimi in političnimi razlogi.
Naraščajoče število napadov je povzročilo širšo razpravo o varnostnih politikah in migracijskih tokovih v Evropi. Nemški krščanski demokrati (CDU) so po zadnjih napadih napovedali zaostritev migracijske politike, vključno z uvedbo trajnega nadzora na mejah in preprečevanjem neregularnih vstopov v državo.
Po mnenju strokovnjakov so napadi z nožem pogosto povezani s posamezniki, ki so pod vplivom skrajnih ideologij, v tem primeru islamske. Prav dejstvo, da so bili napadalci migranti, je dodatno spodbudilo politične razprave o integraciji in varnostnih ukrepih.
Oblasti v več evropskih državah so napovedale poostren nadzor na javnih mestih in dodatne ukrepe za preprečevanje nasilnih napadov. Policija v večjih mestih povečuje prisotnost na ulicah, varnostne službe pa pozivajo prebivalce, naj bodo pozorni na sumljive aktivnosti.
vir: Demokracija
