Analiza o pretočnosti slovenskega prometa jasno kaže, da ni glavni krivec povečan promet, temveč neusklajenost gradbenih del. Dars in Direkcija za infrastrukturo so v istem obdobju izvajali več velikih projektov hkrati, pogosto brez ustreznega časovnega načrtovanja. Rezultat? Ozka grla, zaprti pasovi in paraliziran promet ob vsakem prazniku ali turističnem koncu tedna.
Strokovnjaki opozarjajo, da težava ni nova. Obnova štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami je bila npr. namenoma preložena na poletje, v času, ko je tranzitni promet najmočnejši. Namesto razbremenitve smo dobili popoln recept za zastoj.
Dars sicer trdi, da so dela analizirali in predvideli kolone, a opozorila strokovnjakov govorijo drugače. Po njihovem mnenju vsako novo gradbišče sproži veriženje težav in zato zastoji eksponentno naraščajo. V tujini se podobna dela načrtujejo z uporabo simulacij in podrobnih prometnih modelov, v Sloveniji pa takšnega pristopa pogosto ni.
Posledice se kažejo tudi v varnosti – v času največjih kolon se je število prometnih nesreč povečalo za tretjino. Vozniki zamujajo na delo, sestanke in šole, stres pa se kopiči.
Kdo je torej odgovoren? Analiza ugotavlja, da odgovornost ni samo na Darsu, ampak tudi na ministrstvu, ki postavlja strategijo, in na razpisih, ki izvajalcev ne motivirajo k hitrejšemu in manj motečemu delu.
Rešitve so jasne: boljše načrtovanje, usklajevanje del, razbremenilni obvozi in širitev cestnih kapacitet. Če se to ne bo zgodilo, bo leto 2025 ostalo v spominu le kot začetek še hujših prometnih zastojev.
A.I.
