Trump obiskal izraelski parlament: “Vojne je konec!”

Getty Images

Ameriškega predsednika Donalda Trumpa so danes v Knesetu sprejeli s stoječimi ovacijami. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ga je v svojem govoru označil za največjega prijatelja, kar jih je Izrael kdaj imel v Beli hiši, poročajo tuji mediji. Trump bo nato odpotoval še v Egipt, kjer bodo voditelji več kot 20 držav, med drugim Emmanuel Macron in Keir Starmer, sodelovali na vrhu o prihodnosti Gaze, je poročal Washington post.

Trump leti v Izrael

Ameriški predsednik je med letom v Izrael poudaril, da je dogovor prelomnica v zgodovini spora, rekoč: “Vojna je končana, razumite to.” Trump je izrazil upanje, da bo prva faza izmenjave talcev uspešna in da bo to odprlo vrata nadaljnjim pogovorom: “Če bo vsaka stran spoštovala dogovorjene roke, lahko Gaza prvič po desetletjih doživi mir.”

Trump je prispel v Izrael. (Foto: EPA/ABIR SULTAN)

Netanjahu pa je v svojem nagovoru državljanom dejal: “Jutri se začne nova pot.” Ob tem je poudaril, da Izrael ne bo popuščal pri varnosti: “Vsaka oblika grožnje našim državljanom bo odstranjena.” Netanjahu vidi v Trumpovem načrtu priložnost, da Izrael ohrani varnostni nadzor nad Gazo in prepreči ponovne napade.

“Donald Trump je največji prijatelj, ki ga je država Izrael kdaj imela v Beli hiši,” je ob vzklikih in bučnem aplavzu dejal Netanjahu, rekoč, da noben drug predsednik ZDA ni storil toliko za Izrael. “Zavezan sem temu miru,” pa je dejal glede dogovora o prekinitvi ognja s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas. Predsednik Kneseta Amir Ohana in predsednik spodnjega doma ameriškega kongresa Mike Johnson nameravata zbrati podporo predsednikov parlamentov po svetu za nominacijo Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir prihodnje leto. Trump je ob prihodu v Kneset, kjer je nagovoril zbrane kot četrti ameriški predsednik od leta 1949 in prvi po letu 2008, v knjigo gostov zapisal, da je to zanj velika čast in nov začetek.

Foto: epa

Novinarjem je potrdil, da je vojna med Izraelom in Hamasom uradno končana ter da se bo Hamas razorožil. V Izrael je prispel na dan osvoboditve talcev, ki jih je Hamas zadrževal od napada 7. oktobra 2023. Njegovemu govoru je prisluhnila ameriška delegacija, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom, obrambnim ministrom Peteom Hegsethom, veleposlanikom Mikeom Huckabeejem, predsednikom generalnega štaba Danom Cainom, direktorjem Cie Johnom Ratcliffom, svetovalcem Stephenom Millerjem ter Jaredom Kushnerjem in Ivanko Trump.

Palestinska oblast (PA) je sporočila, da je pripravljen prevzeti “polno odgovornost” za Gazo, ko bo premirje začelo veljati. To vključuje vrnitev razseljenih, vzpostavitev osnovnih storitev, upravljanje mejnih prehodov in obnovo območja. “Vlada je pod navodili predsednika Abbasa zaključila vse priprave, da prevzame polno odgovornost v Gazi,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik palestinske oblasti na Zahodnem bregu Mahmud Abas (Foto: epa)

Dogovor o premirju, ki so ga posredovali Egipt, Katar, Turčija in ZDA, predvideva več stopenj: takojšnjo izmenjavo talcev in zapornikov, začasno prekinitev izraelskih vojaških operacij v Gazi in postopno odpravo blokade. Ključna vprašanja, ki ostajajo nerešena, vključujejo demilitarizacijo Gaze, končni status oblasti v regiji in vlogo palestinske samouprave. Medtem ko se množična pričakovanja povečujejo, so številni opazovalci previdni glede trajnosti dogovora.

Bo dogovor zdržal?

Kljub tem samozavestnim izjavam pa analitiki opozarjajo, da je načrt nejasen glede razorožitve Hamasa in upravljanja območja po premirju – kar krepi dvome, da bo mirovni proces obstal dlje od prve faze.

Air Force One s Trumpom na krovu je pristal na letališču Ben Gurion v Tel Avivu. (Foto: EPA/ABIR SULTAN)

Kritiki opozarjajo, da so v preteklosti sporazumi o izmenjavah že propadli. Na primer, Hamas je že v prejšnjih pogovorih zamrznil izpustitev talcev zaradi domnevnih kršitev premirja, poroča The Guardian. Izraelski premier Netanjahu je v enem primeru že obsodil Hamas, ker so predali napačno truplo, kar je označil za “okrutno in zlobno kršitev” dogovora.

Hamas je že začel obračunavati s političnimi nasprotniki 

Medtem ko se zunanja pozornost usmerja k izmenjavi talcev in pogajanjem o premirju, v Gazi že potekajo nasilni obračuni med Hamasom in njegovi nasprotniki – zlasti tistimi, ki so obtoženi sodelovanja z Izraelom ali sosednjimi milicami. Z uradnih ravni palestinske vlade so potrdili, da so bili kljub dogovoru o premirju že usmrčeni trije moški, ki so jih obtožili kolaboracije z Izraelom. V dodatnih poročilih je navedeno, da oboroženi pripadniki Hamasa aktivno iščejo Hamasu nasprotujoče milice v severni Gazi in da “čistijo” območja, ki so bila pred kratkim zapuščena.

 

Poleg tega je Jerusalem Post poročal, da je Hamas streljal tudi na palestinske civilne protestnike in klane, ki so izražali nasprotovanje njegovi oblasti. Takšno delovanje vzbuja dvome o tem, da se Hamas dejansko želi umakniti.

Mešani občutki med izraelskimi državljani

V Tel Avivu, na prizorišču, imenovanem Hostages Square (Trg talcev), so med ljudmi prevladovali občutki optimizma, a hkrati skepse. Ljudje z nestrpnostjo pričakujejo vsak naslednji korak naprej, a mnogi ne verjamejo, da bo dogovor trajal brez novih incidentov ali izsiljevanj.

Dogovor določa, da Hamas izroči 20 živih izraelskih talcev, prej pa je objavil njihove identitete. Prvih sedem talcev so že predali Rdečemu križu in jih prepeljali na izraelske vojaške objekte, kjer jih čaka združitev z družinami ali medicinska oskrba. Izrael bo kot del dogovora izpustil približno 1.700 palestinskih zapornikov iz Gaze in 250 zapornikov iz Zahodnega brega (vključno s tistimi z doživljenjsko kaznijo). Poseben izziv bo vračilo ostankov umrlih talcev, saj jih Hamas morda ne bo mogel (ali ne bo hotel) vrniti v dogovorjenem roku.

Oče enega izmed talcev, Avinatan Or, je v medijih dejal, da njihov sin med ujetništvom ni nastopal v Hamasovih propagandnih posnetkih, kar daje upanje, da je bil obravnavan drugače kot nekateri drugi.

Preostali talci, ki jih bodo danes vrnili Izraelu. (Foto: X)

Ključna bo druga faza

Če bo prva faza uspešna, je v dogovoru predvidena druga faza, ki naj bi prinesla trajnejše premirje, zmanjšanje vojaških dejavnosti in postopno ureditev upravljanja Gaze.

A odprtih vprašanj je še veliko:

    • Kakšna bo usoda vojaške strukture Hamasa? Dogovor ne določa jasno, kako in kdaj se Hamas razoroži ali integrira v civilne strukture.

    • Če že v prvi fazi pride do kršitev – izpuščanje talcev, nerazrešeni incidenti, nadaljnji spopadi – to lahko demotivira vse strani in poruši nadaljnje korake.

    • Možna oblast v Gazi po dogovoru bo verjetno predmet konfliktov med palestinsko samoupravo, mirovnimi svetovalci in različnimi milicami, tudi notranjimi. Skeptiki opozarjajo, da brez jasnih zagotovil in nadzornih mehanizmov taka prehodna oblast ne bo trajala.

    Izmenjava talcev in zapornikov predstavlja pomemben simbolni korak naprej po več kot dveh letih konflikta, dejstvo, da je Hamas že začel s pobijanjem političnih nasprotnikov, pa je indikator, da se ta ne bo zlahka predal avtokratski oblasti v Gazi. Naslednja faza dogovora bo torej ključna.
    I.K.