Razlaga Svobode o kibernetskem napadu se je sfižila. Preden prodajajo zgodbo o kibernetskem napadu, bi bilo morda smiselno zgodbe najprej uskladiti, je slišati kritike. Minister za finance Klemen Boštjančič je namreč na soočenju na Planet TV govoril, da se je napad zgodil med četrto in peto uro zjutraj. Tina Gaber Golob pa je javnosti predstavila drugačno verzijo: vse naj bi se začelo v petek okoli 14. ure. Poleg tega je Gabrova dodala še razlago, da naj bi nakup lažnih sledilcev povzročil, da objave vidijo samo “mrtvi profili”, te trditve pa je jasno demantirala celo umetna inteligenca, ki je zapisala, da algoritmi platform ne delujejo tako.
V zadnjih dneh je slovenska politična scena dobila nov “dramski preobrat” na družbenih omrežjih. Ljudje so očitno spregledali šibke politike stranke Svoboda in se obrnili proti premierju Robert Golob. Na njegovih profilih in profilih stranke so se pojavile gore negativnih komentarjev, rezultati njegovih anket pa so bili v nasprotju z njegovimi pričakovanji.
Preberite tudi: [Video] Goloba na Instagramu preplavili kritiki, sedaj jim grozi
Rezultat? Dejali so, da gre za kibernetski napad. Toda resnica je bolj preprosta: šlo naj ne bi za tehnični zlom, temveč za razpad politične podobe in pričakovanj. To dokazujejo tudi različne zgodbe. Tina Gaber Golob je namreč dejala: “V petek okoli 14. ure se je na Robertov in Svobodin profil usula enormna količina sledilcev z imeni in priimki, ki definitivno niso neka stalnica na našem kontinentu. Imeli smo to srečo, da smo ta napad pravočasno videli in da škoda ni spet toliko velika, kakor bi lahko bila. Kar predvidevam, da je določene razjezilo, ker potem se je zgodil že nov napad.”
Po njenih besedah je razlog za nenadni pojav lažnih sledilcev “grda igra” v svetu družbenih omrežij: če uporabniku kupiš fake profile, potem njegove objave vidi le umetno ustvarjena publika, medtem ko je dejanska informacija skrita pravim volilcem. “Tako sesuješ Instagram, sesuješ Facebook,” je dejala Gabrova.
“Ni nujno, da gre za napad, nenadni skoki sledilcev so lahko tudi posledica viralnosti”
Ali trditev Gabrove drži smo vprašali umetno inteligenco, ki je odgovori: “Ne, to ne drži v takšni obliki. Kupovanje sledilcev je problematično, vendar ne deluje tako, da bi platforma potem tvoje objave “kazala samo mrtvim profilom, objave so še vedno vidne tudi resničnim uporabnikom. Nenadni skoki sledilcev pa niso samodejno “napad”; lahko gre za viralnost ali omembe v medijih.”
Kaj se je zares zgodilo?
In to se je po vsej verjetnosti tudi zgodilo. Pisali smo namreč, da je spletni vplivnež Nepridiprav delil Golobovo objavo na Instagramu in jo kritično komentiral. Nato so njegovi sledilci sledili Golobovem profilu, kritično komentrirali in kritično glasovali na njegovih anketah, kar pa je Golob pripisal “kibernetskemu napadu”. V resnici pa je trčil v realnost. To potrjuje tudi analiza dogodkov Luke Svetine.
Pod profile Goloba in stranke se je zgrnilo množično število jeznih sledilcev, komentarji so bili pospešeno brisani, a uporabniki so ustvarili trend #nismofejk. Spletni vplivneži, kot sta Nepridiprav (s cca 100 tisoč sledilci) in Ana D. Prašnikar “Antiageana” (s cca 70 tisoč sledilci) sta svoje ljudi pozvala, naj komentirajo pod posnetki Svobode in dokažejo, da niso fejk, ampak resnični s to vlado nezadovoljni ljudje.
Vse to dokazuje, da se jim “Instagram ni sesul”. Sesula se je zgolj namišljena zgodba o uspehu Svobode, prav tako tudi zgodba o domnevnem “napadu”, ki naj bi prikril nezadovoljstvo državljanov in volivcev. Ljudje niso lažni, nezadovoljstvo pa je povsem resnično.
VIR: NOVA 24TV
