Še nekaj mesecev in pred vrati bomo imeli kampanjo pred novimi državnozborskimi volitvami. Kandidati za poslance se bodo ponovno, eni pa prvič, potegovali za poslanski stolček mandata 2018-2022, zato je prav, da prisluhnemo tudi njihovim pogledom na trenutno stanje v RS in rešitvam, ki jo vidijo skozi “svoja očala”. Ključno vsekakor je, da končno pride do korenitih sprememb in odločitev, ki bodo zagotovila dostojno življenje vsem izmed 2.066 MIO prebivalcev. To pa le na račun resnih reform, in končno tudi regionalizacije Slovenije.
Slovenija potrebuje regije, le tako se lahko zagotovi skladen regionalni razvoj!
Župani se po občinah resnično trudijo in poskušajo marsikaj (včasih hodijo na sami meji zakonitosti), da bi v svoje občine privabili investitorje. Ti so pomemben generator zagotovitve novih delovnih mest in razvoja v občini, zato je razumljivo, da župani pred volitvami mnogokrat obljubljajo (pre)več, kot so njihove realne možnosti za uspeh. Gradijo obrtne cone, vzpostavljajo inkubatorje, subvencionirajo nove zaposlitve in samozaposlitve…,pri tem pa so eni bolj, drugi manj uspešni, tretji popolnoma neuspešni. Tudi želje in napovedi državnih oblastnikov, da jih bodo neuspehi spametovali in se bodo začeli povezovati, ne nosijo rezultatov.
Realnost pa je, da župani lahko le z izgradnjo primerne infrastrukture in ugodnimi pogoji za nakup le te poskrbijo, da investitorji izberejo ravno njihovo občino. Ko se investitor odloči in v določeno občino “pripelje” še nova delovna mesta, je tudi največ veselja za vse. Pot do tja pa je lahko dolga, naporna, mnogokrat je tudi splet mnogih okoliščin. Podatki, da ima povprečna slovenska občina cca. 1100 aktivnih prebivalcev in da jih ima najmanjša občina v RS Hodoš le 28 (vir:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp), kažejo na nujnost “premikov” k iskanju boljših rešitev. Tudi “moč” investicijskih vlaganj glavnega mesta Ljubljana, ki opravi letno povprečno za kar cca. 2 milijardi evrov investicij in investicijskih vzdrževanj, najmanjša občina pa za le cca. 35.000 EUR, razkriva velike težave “neenakosti” med občinami. To pa vsekakor ni v prid ne občinam in ne njenim prebivalcem, zato je nujna regionalizacija RS, ki bo zaradi denarnih transakcij v drugo vejo oblasti vzpodbudila skladen regionalni razvoj in pravično priložnost vsem!
Poslanci tisti, ki bi že danes lahko sprožili postopek za nastanek pokrajin!
Ker so ravno poslanci tisti, ki imajo škarje in platno, da vzpodbudijo “aktivacijo” nastanka regionalizacije, je prav, da prisluhnemo in podpremo slehernega kandidata, ki bo v svojem programu opozarjal na potrebo po decentralizaciji državnega denarja in regionalizaciji RS.
Spomnimo, v Ustavi Republike Slovenije so pokrajine opredeljene v okviru državne ureditve kot samostojen upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. S sprejetjem Ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije leta 2006 so bili spremenjeni 121., 140. in 143. člen ustave, ki so podlaga za zakonsko ureditev druge ravni lokalne samouprave. S spremembo ustave so bile vzpostavljene ustavne podlage za dejansko izvedbo decentralizacije in uveljavitev načela subsidiarnosti.
Pokrajine se ustanovijo z zakonom na območju celotne države. Zakon o ustanovitvi pokrajin sprejme Državni zbor RS z dvotretjinsko večino navzočih poslancev ter s predhodnem sodelovanjem občin.
Uredništvo
