Z dnem 1.7.2013, je država za reševanje prorračunskega primanjkljaja povečala stopnjo DDV (davka na dodano vrednost) iz 20% na 22%. Ukrep naj bi bil le začasen, toda že sprejeti sedanji in prihodnji državni proračuni ne vlivajo optimizma.
Le zakaj ni volje, da bi podjetjem ostalo več za delitev med zaposlene, nova vlaganja, celo za nova delovna mesta? To razkriva analiza zaključnih računov proračuna RS v letu pred uvedbo povečanja stopnje DDV, pa vse do danes.
Državni proračun je iz naslova DDV (vir: Ministrstvo za finance; www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/proracun/zakljucni_racun/) prejel:
- V letu 2012 cca. 2.91 milijarde eurov (leto pred povišanjem stopnje DDV)
- V letu 2013 cca. 3.03 milijarde eurov
- V letu 2014 cca. 3.15 milijarde eurov.
- V letu 2015 cca. 3.23 milijarde eurov.
- V letu 2016 cca. 3.37 milijarde eurov.
- V letu 2017 (napoved že sprejetega proračuna) cca. 3.51 milijarde eurov.
V dobrih časih in sicer tik pred zdrsom Slovenije v recesijo, je “DDV” v državni proračun, ob 20% stopnji, prispeval 3.14 milijarde eurov, eno leto prej, torej v letu 2007, pa podobno kot v letu 2012 cca. 2,91 milijarde eurov.
Če bi stopnjo DDV država znižala s sedanjih 22% na 20%, bi se odrekla predvidenim 702 milijona eurov proračunskih sredstev. Ker pa en proračun zadovoljuje mnogo apetitov neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, (in vse bolj popušča pred pritiski le teh) skorajšnjega znižanja stopnje DDV ni pričakovati.
Uredništvo, 13.3.2017
