Slovenska kmetijska politika bi morala biti kmetu partner. Preprosta, razumljiva, spodbudna in takšna, da bo v njej prepoznano spoštovanje do kmetovanja ter primeren standard kmetovalca. Pomurje s svojimi njivami in vrtovi, ki “pokrivajo” kar 22,3% slovenskega ozemlja, 12,7% sadovnjakov ter 11,7% vinogradov še čaka, da se mu ustrezna politika približa, ne pa, da ga vse bolj duši!
Dodatna administracija, uvedba davčnih blagajn in obdavčitev na podlagi katasterskega dohodka, so prizadele mnogo kmetov!
Vzpodbujanje dodatnih dejavnosti na kmetijah je eden izmed ukrepov, ki je “prebudil” marsikatero podjetniško žilico kmetov. Veselje do zapolnitve prostih kapacitet na kmetiji ter nekaj svežih prihodkov ter produkt, ki je našel kupca je zadovoljiv vse. Tudi državni proračun je bil bogatejši za kakšen evro. Toda, uvedba davčnih blagajn, izpolnjevane raznoraznih obrazcev, potrebna poročanja… ter mnogi drugi pogoji zahtevajo vse več ukvarjanja z administracijo, kot s poslom, zato ni presenetljiv podatek, da se uradno z dopolnilno dejavnostjo ukvarja le še 4% vseh kmetijskih gospodarstev. Te so usmerjene pretežno v ponujanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, turizem na kmetijskih gospodarstvih, predelavo lesa ter predelavo sadja in zelenjave. Žal ministrstvo predvsem pozablja na najmanjše kmetije, ki bi jim moralo dati največ pozornosti in ne imeti pred očmi le nekaj velikih, ki jim stroška za uvedbo novega delovnega mesta, ki se bo ukvarjalo z administracijo ni težko premostiti. Politika zasluška na velikem obsegu njivskih površin in subvencioniranja le teh ni prava smer in bolj služi “velikim”, manjših kmetij pa je iz leta v leto manj. Neukvarjanje z njihovimi problemi ter uvajanje ukrepov (kot obdavčenje na podlagi katasterskega dohodka) so žal prizadele ravno najmanjše.
Bo sporočilo iz Bruslja glede SKP (Skupna kmetijska politika) s preprostejšimi pravili in prožnejšim pristopom v vsaki državi članici EU vspodbudili resničen zagon kmetijstva na majhnih kmetijah?
Uredništvo
