Odprava zavarovanja premoženjske koristi, s katerim se je tožilstvo zavarovalo, da “stopi na prste” potencialnim obtožencem, ki so se okoristili z nečednimi posli, izpustitev obtoženih v trgovini z mamili zaradi rokov, potrebnih za začetek sojenja…To je realnost slovenskih sodišč, žal paobstaja še mnogo pa “manjših” grehov sodnikov, zaradi katerih nihče ne odgovarja!
Kdaj bodo sodniki končno za svoja neodgovrna dejanja odgovarjali!
Kot vemo, se sodni procesi (pre)mnogokrat vračajo na začetek sojenja. Gre za primere, ko med dvema obravnavama preteče več kot 90 dni. S tem se ponovno vabijo priče, zbirajo dokazi…vse znova, od začetka. Ravno iz omenjenih razlogov ima Republika Slovenija eno od najnižjih stopenj zaupanja državljanov v sodstvo, saj sodni veji zaupa le cca. 24% prebivalcev. V sosednji Republiki Avstriji recimo sodnio veji zaupa kar 78% prebivalcev.
V stranki SDS so recimo že poskušali sodnikom določiti omejeno trajanje mandata, ob podaljšanju pa preveriti njihovo neodvisno sojenje ter kvaliteto in odgovornost le tega.
Tudi tokrat stranka v svoji komunikaciji z volivci govori o potrebi po natančem pregledu in reviziji vseh postopkov izvolitev v trajni mandat. Gre za tiste sodnike, ki so bili v trajni mandat izvoljeni po sprejemu Zakona o sodniški službi iz leta 1994 in so sodili v sodnih postopkih pred sprejetjem omenjenega zakona.
Jasno je, da takoj, ko bodo sodniki “pod drobnogledom” svojega dela, bi se kvaliteta sojenja, neodvisnost sojenja ter neprimerno in nerazumno dolgi sodni procesi hitro “utirili v” sodobno in neodvisno sodstvo.
Uredništvo
