Andrej Steyer je doktor mikrobioloških znanosti in se večinoma ukvarja z navadnemu očesu nevidnim svetom – virusi. Od leta 2003 je zaposlen na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer opravlja različne funkcije – od razvijanja in uvajanja novih diagnostičnih procesov v mikrobiološki diagnostiki, do pedagoškega dela s študenti in raziskovanja v virologiji.
Pred kratkim je padla odločitev, da se z družino vrne v domače Lešane pri Apačah!
Andrej se je z družino pred kratkim vrnil v Lešane pri Apačah, kjer je preživel svoje otroštvo in mladost. Za mnoge sicer nerazumljiva poteza, a v isti sapi s prepričljivim argumentom utiša vsakogar, ki ga ob novici čudno pogleda. »Največji zaklad so moje tri hčere, ki jim hočem nuditi najboljše, kar zmorem,« pravi in nadaljuje, da je življenje v domači vasi veliko prijetnejše, kot v mestu.
“V mestu imaš vse »pred nosom« a manjka kvaliteta življenja, stik z naravo in tista spokojnost miru, ki ga v mestu ne najdeš.”
Andrej pove, da v mestu človeka hitro povleče v hitenje, nervozo in poseganje po dobrinah, ki jih pravzaprav ne potrebuješ. In četudi si lahko marsikaj privoščiš, te vso to obilje ne naredi srečnejšega. Zato sta z ženo Adelo, ki je prav tako mikrobiologinja z doktoratom, v prelomnem trenutku, začetku šolanja prvorojenih dvojčic, potegnila črto pod mestnim življenjem. »To ni okolje, v katerem hočeva vzgajati otroke,« sta sklenila in sprejela odločitev o selitvi.
“Največji izziv mi predstavljajo projekti, pri katerih pritegnem nove inštitucije, nova znanja in ekspertize!”
Andrej Steyer še posebej žari, ko dela na projektih z novimi instiutucijami, ko prihaja do novih znanj, ekspertiz. Tako z dopolnjevanjem znanj izoblikuje zanimive zgodbe raziskovalnih uspehov, kar pa ga vse več povezuje z gospodarstvom. Sam pravi, da je to dodana vrednost izobraženih, da pridobljeno znanje vlagajo in usmerjajo tudi v realni sektor.
Sicer pa je Andrej na njegovem specifičnem znanstvenem področju praktično znan po vsem svetu. S svojimi izkušnjami iz tujine pravi, da se ne zavedamo, kakšne možnosti za razvoj imamo doma. Le izkoristiti jih moramo in se za prodorne uspehe več povezovati doma in v tujini. Povezovati pa se je potrebno z ljudmi, ki skupaj iščejo rešitve in se ne ustavljajo ob težavah.
Uredništvo
