Gospa iz Prekmurja (njene podatke hranimo v uredništvu) je na eni izmed Pomurskih šol z veseljem opravljala svoje delo pri pripravi vsakodnevne prehrane za otroke in zaposlene. Kar 30 let. Pridna, nepogrešljiva, skratka delavka, na katero je lahko delodajalec (ravnatelj) vedno računal. Toda, zaostritev normativov, vsakodnevno opravljanje dela s podobnimi gibi, dvigovanje težjih bremen, pranje posode v vroči in hladni vodi ipd. so “načeli” njeno zdravje. Postopki so znani, komisija se je odločila, da gospa več ni zmožna opraviti del v skladu z zahtevami delovnega mesta, zato jo je uvrstila med delovno invalidko 3 kategorije. Epilog je znan, za delodajalca (šola) je gospa postala breme, šola pa ni imela sistemiziranega delovnega mesta, da bi lahko vedno pridni in nepogrešljivi delavki sedaj, ko pa je ona potrebovala pomoč, pomagala. Pristala je torej na cesti, oz, da se lepše bere, na Zavodu za zaposlovanje!
Za 33 let dela z izdano odločbo o trajni ne zaposljivosti 279 EUR nadomestila!
Gospo je kar nekaj let v skladu s pooblastili in nalogami klicala svetovalka iz Zavoda za zaposlovanje. Pripravili sta zaposlitveni načrt, se naučili, kako napisati prošnjo delodajalcu, kako se predstaviti ipd. Tu sta bili obe pridni, vsaka je svoje delo opravila zavzeto in odgovorno. Vse do tu! Ko je delodajalec namreč na razgovor dobil gospo, se seznanil z njenimi leti in omejitvami, je bil odgovor znan v naprej. “Žal, za razpisano delovno mesto, o katerem povprašujemo, niste primerni”! Boleče, toda mnogoterim ponižanjem in dejstvom se je gospa prilagodila in navadila. Leta so tekla in “prišla” je dokončna odločba komisije o njeni trajni ne zaposljivosti. Spremembe v višini nadomestila seveda ni dočakala, ji je pa lažje, saj vsaj poniževanj in sramotnega odnosa več ne doživlja oz. vsaj ne čuti. Še nekaj let bo zdržala, da bo izpolnila pogoje za upokojitev, tri, pet ali? Saj ne ve, glede na predlog, da jo bodo sedaj še kaznovali zaradi bolezni in ji podaljšali potrebno upokojitveno starost na predlaganih 67 let. Je to kazen za njeno 30 let trajajočo pridnost?
Pred kratkim nekaj upanja, stranka SDS je vložila predlog, da višino nadomestila za delovne invalide in upokojene invalide izenači najmanj na višino denarne socialne pomoči, na sedanjih 392 EUR!
Veliko invalidskih upokojencev je bilo delovno aktivnih, dokler jih ni izdalo zdravje. »Gre za ljudi, ki bi radi delali in soustvarjali, pa tega ne zmorejo več, njihove pokojnine (začasne ali trajne glede na odločbo komisije) pa so 200 ali 300 evrov. To je nesprejemljivo, zato je treba te pokojnine dvigniti,« je v imenu predlagatelja stranke SDS povedala poslanka Anja Bah Žibert. Takih invalidov je v Sloveniji cca. 10.000, ravno na slednje pa se je pozabilo, pa čeprav spadajo med eno bolj ogroženih skupin. Žal pa se predlog vladajoče garniture LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB ni dotaknil, saj so glasovali PROTI predlogu, pa čeprav bi rešitev bila do njih najmanj poštena, stala pa bi le cca. 13 do 15 MIO EUR.
Kot kaže, ima aktualna Vlada RS v Sloveniji raje situacijo, ko nekdo, ki nima niti dneva delovne dobe, prejema mesečno 392 evrov socialne pomoči, nekdo, ki pa zaradi invalidnosti delati ne more, pa ne dobi niti toliko!
Uredništvo
