Odločitev, da otroka že od malega obravnavamo kot sebi enakega, vodi do motenj v odnosih. Starši, ki vzgajajo v “duhu partnerskega odnosa” poskušajo z otrokom nenehno živeti v soglasju, se za vsako ceno z njim odlično razumeti in popolnoma odpravijo hierarhijo znotraj družine, navaja avtor Michael Winterhoff v delu: Otroci kot osebnosti in ne tirani.
Otrok, ki mu je že od malega postavljena tako visoka odgovornost in obremenjenost z vsebinami, ki jim ni dorasel, bo hitro “odpovedoval”. Posledice, ki bodo prihajale v ospredje, so predvsem na področju odnosa do dela, zmožnostih dela v skupini, vesti, frustracijski toleranci, ipd – motene bodo torej duševne funkcije. Primer v praksi:
Mlado dekle začne opravljati pripravništvo. Večinoma nekaj minut zamuja v službo. V glavnem delo opravi dobro, če se jo opozori na določeno napako ali se jo vspodbudi za “boljši izdelek”, vzroji ali se jezna umakne. Nemogoče za njo, je vseveda in težko sprejme, da ji lahko gre kaj narobe!
Dekle je žal kot otrok izpolnjevalo le pričakovanja staršev in oseb okrog nje in je sedaj “obstala” na zgodnjeotroški duševni ravni. Starši, če je vaš način vzgoje prepodoben “Partnerskemu”, ga takoj spremenite!
Uredništvo
