Politika dogovora o ključnih zadevah so bistvo večstrankarskega sistema v demokratičnih državah, volitve pa le priložnost, da volivci vodenje države zaupajo tistim, v katere verjamejo, da bodo za njih naredili največ. Tako, kot so Slovenke in Slovenci sledili energiji, ki se je ustvarila okrog takratnega DEMOS-a in ambicijam njenega voditelja, dr. Jožefa Pučnika, v času plebiscita o samostojnosti in enotnosti. Danes uradno obeležujemo že 29 leto sanj Slovenk in Slovencev in se spominjamo takratnih besed ključnega človeka dr. Pučnika: “Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo”. Ja, Slovenke in Slovenci smo dobili svojo državo Republiko Slovenijo.
Danes uradno obeležujemo že 29 leto sanj Slovenk in Slovencev o svoji lastni državi
Sanje, ko so Slovenke in Slovenci bili daleč najbolj enotni, kar se je pokazalo s kar 93,2 % odhodom volilnih upravičencev na volišča, so se uresničile le zaradi volje ljudstva. Politika dogovora pa je bila v tistih časih le modrost tistih, ki so možne sanje “komunicirali”. Dr. Pučnik je zagotovo bil eden takšnih mož, kar recimo kaže tudi dejstvo, da je kljub največjim zaslugam, da imamo danes samostojno Slovenijo, v Sporazum o skupnem sodelovanju na plebiscitu dal zapisati, da si zaslug za pozitiven izid plebiscita ne sme pripisati nobena stranka. Večina pripadnikov Demos -a in njen vodja so bil odprti do drugače mislečih, niso izvajali lustracije in revanšizma, kar pa danes mnogi štejejo za napako. Zgodila se je namreč proti osamosvojitvena politika in aktivacija “sil” tistih, ki jim osamosvojitev Slovenije ni bila intimna opcija. Žal “sile” izključevanja delujejo še danes. Vse bolj organizirano in s ciljem, da izključujejo tiste, ki so jim nevarni pri prevzemu vodenja države. “Premalo je iskrenega dialoga, da se sliši drugega, in premalo sodelovanja za oblikovanje skupnih ciljev in poti do njih. Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora. Preveč je zavračanja sodelovanja,” je v svojem govoru na državni proslavi celo “spoznal” predsednik države Borut Pahor.
Žal “sile” izključevanja delujejo še danes. Vse bolj organizirano in s ciljem, da izključujejo tiste, ki so jim nevarni pri prevzemu vodenja države
Politika izključevanja in obstoj na oblasti za vsako ceno, pa ima žal posledice za cilje, za katere so se Slovenke in Slovenci odločali na plebiscitu. Iz ugledne države priložnosti, vse bolj stagniramo, prehitevajo pa nas tiste države, ki so pred desetletjem krepko zaostajale za nami. Tesno za “petami” so nam že Estonija in Litva, približujejo pa se nam Slovaška, Madžarska in Poljska. Prebivalci Slovenije so postali prvo in drugorazredni, v daleč najslabših odnosih smo s “sosedami”, vladajoča politika pa popolnoma izključuje opozicijo in sprejema odločitve, ki že kažejo mnoge negativne posledice. Kako dolgo še?
Toda, slovenska zemlja je prostor priložnosti, Slovenke in Slovenci pa ključ, da še ene sanje “pišejo” v prihodnje. Sedaj, v samostojni in demokratični državi ni časa za tiste, ki jih delijo. Čas je za tiste, ki jih bodo spet povezali tako, kot v časih osamosvajanja.
Živela domovina Slovenija, živeli Slovenke in Slovenci
Uredništvo
